ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

enoten evropski πtudijski prostor, izbirnost vsebin, osredotoËenost na πtudenta,
zaposljivost itn. Veliko teh naËel je upraviËenih, ker je univerza tradicionalistiËna in
elitistiËna ustanova, ki ne zmore vedno uresniËevati ciljev, ki si jih je zastavila in ki
jih pred njo zastavlja sodobnost. Resnici na ljubo so ti cilji neoliberalizmu prav tako
odveËni, Ëe æe ne nevarni. Prehod od fordizma k postfordizmu je spremenil vlogo
umskega dela. »e je v fordizmu intelektualna elita nadzirala manualno delo in je
na univerzi intelektualna “superelita” proizvajala upravljalsko elito, potem
v postfordizmu, kjer umsko delo izgubi nadrejeni status in je preoblikovano
v nekakπen “kognitariat”, univerza ne proizvaja veË druæbene elite, temveË zgolj
delavce. Humboldtovski koncept univerze, ki je osredotoËena na usposabljanje
za znanstveno raziskovanje, na samostojnega intelektualca, ki je sposoben kreirati
sociokulturno, ekonomsko in tehnoloπko prakso, zamenja “job training”, produkcija
zaposljivih delavcev, Ëigar vloga je “ustvarjanje” profita. Od tod famozna bolonjska
“osredotoËenost” na πtudenta prek t.i. “kompetenc”, ki jim morajo zadostiti
πtudijski programi. Takπna univerza je podjetje za trg delovne sile. Tako imenovane
“kompetence” so le standardizacija blaga. Podreditev univerze profitni logiki, izgon
humanistiËnih funkcij, znanstvene avtonomije, discipliniranja univerzitetnih
uËiteljev v delavce, ki “usposabljajo” delovno silo z jasno merljivimi ekonomskimi
parametri (abstrakten delovni Ëas) itn., odpirajo πe druge posledice preobrazbe
univerze v podjetje. Kulturne in osebnostne razseænosti znanj so reducirane na
træno “primerljivo” usposobljenost. Znanje je blago kot vsako drugo. »e prinaπa
profit, je delo racionalno, Ëe ne, je iracionalno. Zato odpadejo vsi socialnohumanistiËni
razlogi, da bi bil πtudij zastonj: “©tudij je del posla in ne dobrodelna
ustanova!” Neoliberalna logika z vero v konkurenËnost trga, ki naj bi prinaπala
kakovost, rojeva poslovne iniciative v ponudbi visokoπolskih πtudijev. Tako naj
bi v Sloveniji bilo v prihodnje vsaj deset, veËinoma privatnih univerz. Ta poslovna
vnema je komiËna æe zato, ker gre za minidræavo, ki bi jo lahko stlaËili v eno od
pariπkih predmestij. Hkrati pa me zanima, kje bi v tej minidræavi nabrali ves
visokokakovosten znanstvenopedagoπki kader. Takπno “podjetniπtvo” bi πe enkrat
postavilo na laæ neoliberalno vero v nevidno roko trga, kjer naj bi se obdræal tisti,
ki ima kakovostnejπe in cenejπe blago. »e bi to bilo res, potem bi kuhinjo babice
zamenjali za McDonalds. Neoliberalne blodnje o svobodnem trgu in profitni logiki,
tudi kot mehanizmu distribucije praviËnosti, se razblinijo, Ëe se ozremo v danaπnji
svet in spomnimo preteklih “doseækov”. Gospostvo profitno-træne logike vedno
konËa v monopolih megakorporacij in vojnah. Za svet, ki ga æivimo in ga je
oblikoval neoliberalizem, se je ustalilo poimenovanje »etrta svetovna vojna.
Pri neoliberalizmu ne gre za ekonomski koncept, temveË za redistribucijo bogastva
in moËi: da so bogati bogatejπi in revni revnejπi. O tem govorijo goli podatki.
Neoliberalni slovenski reformatorji za vzor postavljajo vzhodnoevropske revne
Darij Zadnikar: Preæivetje uma v neoliberalizmu
7