ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

MTD Solano skuπa mnoæiti prostore vsebinskega horizontalnega upora brez
doseganja soglasja med izkustvi. Pri tem poËetju odpirajo moænosti ustvarjanja
[ustvarjalnosti] in misli, ne da bi te moænosti v iskanju skupnega, homogenosti
in individualnega konsenza zaprli. To bi Mouffejeva imenovala pomembnost
razlike, narediti oblast in izkljuËevanje vidno, da bi se lahko spodbijala. 46 “Zato
tip pluralizma, ki ga zagovarjam, podeljuje razlikam pozitiven status ter zavraËa
enotnost in homogenost, saj se vedno razkrijeta kot fiktivna in utemeljena
na aktih izkljuËevanja.” 47
V tem pogledu so pouËne razliËne afektivne vezi, ki jih MTD Solano gradi
z drugimi skupinami. V zadnjih nekaj letih mnoæijo odnose z organizacijami zunaj
dræave, kot so na primer mehiπki zapatisti, brazilski MST in MTD, bolivijski
Mujeres Creando, avtonomne mreæe iz ZDA in Evrope itn. V vseh primerih
se odnosi ohranjajo s prijateljstvi, ki temeljijo na iskreni volji do izmenjave
izkuπenj na sreËanjih, forumih, diskurzu ter razliËnih organiziranih obiskih, ne
na ukalupljanju. Torej se ne sreËujejo v iskanju skupnega, ampak jih neizogibno
skupno zbliæuje, v tem primeru: proti-oblast. Pri tem izkuπnje MTD Solana
in drugih skupin odzvanjajo po razliËnih delih sveta, navdihujejo skupnosti in
skupine k raziskovanju lastnih ustvarjalnih zmoænosti upiranj, preæivetja in oblikovanja
afektivnih skupnostnih vezi. Cilj MTD Solana ni oskrba drugih skupin
z mehanskim prevodom izkuπenj, prej gre za ponazoritev mogoËih alternativ
v upiranju kapitalizmu.
Da bi pojasnili to razumevanje, moramo premisliti izkuπnje gibanja zapatistov,
saj so tudi oni navdihovali prakse MTD Solana. Za njih je pomembno tisto,
kar se dogaja na ravni njihove staroselske skupnosti, od koder, zaËenπi pri temelju
druæbe, demokratizirajo. 48 Iz te samouveljavljajoËe se narave [to bomo
natanËneje predstavljali v naslednjem razdelku] so razvili upor proti strukturam
oblastne politike. Za zapatiste, pa tudi za MTD Solano, oblast ni doloËena s tem,
kako se manifestira, temveË je ona tista, ki doloËa. Iz tega izhaja, da gradnja izkuπenj
na osnovah oblasti ustvarja vertikalna razmerja. Torej utegne skupina navznoter
ustvariti oblastne strukture, ki se jim navzven upira. ReËemo lahko, da
je oblast tisto, kar sta um in zavest telesu: misel, ki oæivi ter organizira svoje fiziËne
dele in podaljπke; kar daje pomen, odgovornosti in funkcije. 49 Oblast je torej
mesto, ki usmerja; je sedeæ zborovodje ‡ ‘vedeæa’. 50 Je tisti in tisto, kar ustvarja
razliko med ‘resnico’ in ‘voljo do resnice’. 51 Kot je spoznal Nietzsche:
46 Mouffe, Democracy and Difference, str. 255.
47 Ibid., str. 246.
48 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 149.
49 Michel Foucault, El Orden Del Discurso, str. 69‡71.
50 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 79‡81.
51 Michel Foucault, El Orden Del Discurso, str. 20; Gilles Deleuze, Proust and Signs (Minnesota: University
of Minnesota Press, 2000), str. 15.
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
67