ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

jih nikoli ne da zreducirati na enotnost ali eno identiteto [o multitudi razpravljamo
v nadaljevanju]. 28 Kot taka je politika “iluzija krepitve ‘Ëloveπke’ kontrole
nad procesi, ki jih vodijo pogubni bogovi ekonomske globalizacije”. 29 Tu lahko
jasno razumemo Spinozov sklep o oblasti, ko jo oznaËi kot prostor
fundamentalne æalosti in slabotnosti, ki nad tistimi, ki jim vlada, trosi kolektivno
æalost. 30 Deleuze nam je tako razumevanje oblasti pribliæal z nizom pisem
Foucaultu. Deleuze piπe:
“In ko besedilo za besedilom prebiramo Spinozo, nam v tej skupni toËki pritrjuje.
Je skoraj kot uganka: kaj imajo pri Spinozi skupnega tiran, suæenj in duhovnik,
ki uveljavlja duhovno oblast? To skupno bo Spinozo pripravilo, da re-
Ëe: ampak oni so impotentni; kot da so primorani, po svoje, uæaloπËati æivljenje!
(…) Tudi Nietzsche bo govoril nekaj podobnega: napraviti morajo, da æalost
vlada … Narediti morajo, da æalost vlada, saj je oblast, ki jo imajo, lahko utemeljena
le na æalosti. In Spinoza oriπe zelo Ëuden portret tirana, saj razloæi, da
je tiran nekdo, ki nadvse potrebuje æalost svojih subjektov, saj ni terorja, ki v
svoji osnovi ne bi imel neke kolektivne æalosti …” 31
Tu se povrnemo k vpraπanju, kaj je danes v Argentini razumljeno kot ‘politiËno’.
Politika je zaËela æiveti kot loËena dejavnost, ki se ukvarja z administracijo
dræavne oblasti. Celo lokalna demokracija se legitimira s svojo navezavo na
‘komandno verigo’, 32 ki se konËa ob petah nacionalne dræave in njenih kapitalskih
interesov. Kot pravi Frances Hagopian: “Seveda se celostna raziskava politiËnega
predstavniπtva ne more omejevati na politiËne stranke. Dræavljane lahko
predstavljajo tudi druge organizacije in mreæe, Ëe te grupe nekako angaæirajo
formalne institucije politiËne druæbe [tj. nacionalne dræave].” 33 Na tej toËki lahko
Dahlovemu pojmu poliarhije pristopimo in ga kritiziramo iz πtirih osrednjih
smeri. 34 Najprej, Dahlova teorija ni oblikovana tako, da ustreza enotam, manjπim
od mestnih dræavic, oziroma enotam, ki se razlikujejo od starodavne grπke
lokalne demokracije. Dahl zavraËa moænost, da bi poliarhija obstajala brez temelja
v nacionalni dræavi. A vseeno lahko dandanes v Latinski Ameriki zasledimo
πtevilne grupacije, ki se ne identificirajo s temi predpisanimi teritorialnimi za-
28 Michael Hardt in Antonio Negri, Multitude: War and Democracy in the Age of Empire (New York: Penguin
Books, 2004), str. xiv.
29 Glej C. B. MacPherson, The Political Theory of Possessive Individualism (Oxford: Clarendon Press,
1962), v Hardt in Negri, Multitude, str. 203; Colectivo Situaciones, “Nuestros Propositos: Politica y Pensamiento,”
Situaciones 4 (december, 2001), brez πtevilk strani.
30 Benedict Spinoza, “Tractatus Theologico-Politicus”, Political Works (Oxford: The Clarendon Press, 1958),
str. 135; Gilles Deleuze, “The Problem of terminology, the problem of invention of words,” Spinoza: Cours
Vincennes: Power (puissance), classical natural right, 9/12/80, str. 9, [www.webdeleuze.com]
31 Deleuze, Spinoza, str. 9, [www.webdeleuze.com]
32 Deleuze in Guattari, v Richard Day, str. 32.
33 Frances Hagopian, “Democracy and Political Representation in Latin America in the 1990s: Pause,
Reorganization, or Decline?” v Fault Lines of Democracy in Post-Transition Latin America, str. 101‡2.
34 Glej celotno Dahlovo razpravo v drugem poglavju, str. 4‡30.
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
63