ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
60
Upor v Argentini je kot rezultat tega zaËel prevzemati nove oblike. Ena od
njegovih πtevilnih manifestacij je gibanje piqueterov, MTD Solano pa je v tem
gibanju gibanj. Na zaËetku, leta 1996, se je MTD Solano zaËel s πestimi moπkimi
in æenskami, ki so v zadnji sobi lokalne cerkve soseske Quilmes na obrobju
Buenos Airesa razpravljali o svoji nezaposlenosti. Kasneje so v sodelovanju z
drugimi gibanji nezaposlenih delavcev iz sosednjih sosesk organizirali MTD Teresa
Rodriguez. MoË gibanja se je poveËala, ko so uspeli upravljati z lastnimi
projekti Planes Tabajar. Te projekte kot alternativo socialni podpori minimalno
financira vlada. Kmalu so razvili lastno politiËno ureditev in delavnice za
razvijanje sposobnosti, med drugimi podvzetji pekarno, usnjarno in ljudski izobraæevalni
program.
Z letom 2002 je gibanje zdruæevalo 600 druæin v iskanju novega naËina æivljenja.
Kmalu je tisoËe moæ, æensk, otrok, ne- in podzaposlenih odπlo na ulice,
postavljalo cestne zapore [piquetes], ki so dobesedno ustavile tokove kapitala.
Bistveno je razumeti, da piquetes ne pomenijo le naËina blokiranja trgovskih
poti, ampak tudi naËin izpostavljanja ter sreËevanja izkljuËenih in marginaliziranih.
19 In medtem ko je bilo med njihovimi neposrednimi zahtevami tudi izplaËilo
zapadle socialne pomoËi v viπini 150 pesov meseËno (50 ameriπkih dolarjev),
je njihovo kljubovanje predstavljalo obnovitev direktne demokracije
in zavrnitev kapitalistiËne normalnosti. V tem obdobju ostre policijske represije
je postalo nujno, da se organizirajo na nacionalni ravni. To je bil vzgib za
sodelovanje MTD Solana na Prvem nacionalnem kongresu piqueterov. Kmalu
so gibanja koordinirala zapore cest in zavzetja stavb. A MTD Solano se je od
drugih gibanj razlikoval v nizu pogledov, zlasti pri poudarjanju horizontalnosti
in avtonomije.
Kmalu se je MTD Solano odloËil prekiniti s sodelovanjem. Na zboru so se
aktivisti gibanja odloËili, da njihova moË in najpomembnejπi cilj nista tekmovanje
z drugimi gibanji, ampak z idejo proti-oblasti navdihnjena izgradnja svojih
sosesk. Ne z izolacijo, ampak tako, da so se poglobili v svojo konkretno realnost,
so zaËeli radikalizirati svoje cilje. Na podoben naËin so ohranili razmerja
z vladnimi naËrti. »etudi so tudi v bodoËe pri svojih projektih sprejemali vladno
pomoË, se neposredno ne zanaπajo na to financiranje, dolgoroËni cilj pa je
bil in ostaja celostna avtonomija od dræave. 20 Tu je boj proti kapitalizmu zaËel
dobivati nove pomembne oblike. Kot to najbolje artikulira eden od aktivistov
MTD Solana:
“Boj proti kapitalizmu poteka na vseh frontah. Tako v uliËnih konfrontacijah
kot tudi v naπih vsakodnevnih æivljenjih, kjer se ustvarjajo nove alternati-
19 Dinerstein, The Commoner, str. 4.
20 Colectivo Situaciones, 19 in 20 (Buenos Aires: Mano en Mano, 2002), str. 107‡8.