ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

kot 5 milijonov pa v skrajni revπËini. 14 Ker pa je argentinska socialna varnost
bolj funkcija dela kot dræavljanstva, je nezaposlenost pomenila ne le izgubo
sluæbe, ampak tudi izgubo dostopa do socialnih programov. Kot rezultat sta se z
nezaposlenostjo ekonomska in druæbena marginalizacija odvrteli v druæbeno izkljuËenost.
Ko si enkrat zunaj ‘sistema’, se je skoraj nemogoËe zopet vkljuËiti v
formalne mreæe produkcije. Ljudje so od bivanja na obrobju padli povsem ‘zunaj’
sistema. Kmalu je gospodarski korporacijski vzpon splahnel, tuje naloæbe
pa so ob naraπËanju obrestnih mer postopoma upadale. Leta 2002 je zunanji
dolg Argentine dosegel 132 milijard dolarjev. 15 A tega niso plaËale tovarne,
ampak njihovi delavci.
‘Civilna druæba’ v takπnih okoliπËinah ni veË delovala, kakor bi jo Antonio
Gramsci mogoËe okarakteriziral, z ‘laæno zavestjo’, vcepljeno od hegemone dræave
in njenih kapitalistiËnih interesov. 16 Z drugimi besedami, druæba je zaËela
dvomiti v to, kar Gramsci poimenuje: vladavino ‘organskega’ intelektualca.
Kot pojasnjuje, je ‘organski’ intelektualec:
“Zaradi potrebe po oblikovanju najugodnejπih razmer za πiritev svojega razreda,
vkljuËno z njenim kompleksnim organizmom sluæb, vse tja do dræavnega
organizma, organizator druæbe na sploπno … Videti je, da so ‘organski’ intelektualci
[nekaj], kar vsak novi razred ustvari ob sebi …” 17
Borón je pri povezovanju organskega intelektualca s sodobnimi znaËilnostmi
Latinske Amerike πel πe dlje; gre za vertikalna oblastna razmerja, ki jih gojijo
vsezajemajoËe neoliberalne reforme. Borón piπe:
“Med vladajoËimi elitami in, Ëe parafraziramo Antonia Gramscija, njenimi
‘organskimi’ intelektualci sprejeta kot nesporna dogma, se moralna in ideoloπka
hegemonija neoliberalizma πiri v sorodne reformistiËne skupine in politiËne
sile ter prevzema celo stranke in organizacije, ki se bojda identificirajo s socializmom
ali naprednimi idejami drugih vrst.” 18
Z drugimi besedami, neoliberalizem ‡ in njegove sodobne kapitalistiËne
strukture ‡ ni le fenomen, ki ga privzema politiËna, ekonomska in socialna desnica.
Pravzaprav presega skupine in sisteme, ki se izrecno istovetijo s kapitalizmom,
in vkljuËuje druæbo v celoti.
14 Carlos Cabetta, “Y la Sociedad Dio un Grito,” Ediciones Le Monde Diplomatique, Primer editorial (januar
2002) str. 1‡4, v 2.; Dinerstein, “A Silent Revolution: The Unemployed Workers’ Movement in Argentina
and the new Internationalism,” Labour, Capital and Society, 34. zvezek, πt. 2 (november 2001), str.
168; Medicos del Mundo, “Crisis en Argentina,” Reportaje sobre Argentina (april 2002), str. 1.
15 Pagina/12, “La deuda externa es algo major, pero pesa mas sobre el producto”, 28. junij 2002.
16 Za celotno razpravo o ‘civilni druæbi’ glej Antonio Gramsci, Prison Notebooks (New York: International
Publishers, 2003), str. 12, 261, 271 in 404.
17 Gramsci, Prison Notebooks (New York: International Publishers, 1971), str. 5‡6.
18 Borón , “A Reflection on the Capitalist ‘Fault Lines’ in Latin America”, str. 48.
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
59