ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

2. METODOLOGIJA: ‘AKADEMSKI AKTIVIST’
Ta πtudija æeli biti kritika in raziskava iz perspektive akademskega aktivista.
Gre za domnevo, da akademik ni nikoli objektiven ‡ Ëetudi je to cilj, h kateremu
bi moral vsak akademik stremeti ‡ ter da opazovalec ni nikoli zgolj opazovalec.
Raziskovanje akademskega aktivista postane ‘notranje’ boju, privzame
kreativno, afirmativno in dinamiËno vlogo, podobno boju samemu. 7 Torej ta
πtudija ne trdi le, da se porajajo nove oblike druæbene participacije, ampak da
se s tem porajajo tudi novi naËini raziskovanja. Namesto, da bi le ponavljali
pretekle metodologije, skuπa ta raziskava odpreti vrata novim oblikam in metodam
raziskovanj, ki k singularnim izkustvom in konkretnim situacijam pristopajo
s ciljem pomnoæitve teh ‘radikalnih’ izkustev. Vendar πtudija ob priznavanju
inherentne pristranosti ostaja kritiËna in refleksivna.
Besedila, sledeË tej logiki, ne bi smeli razumeti kot konstrukcije ‘avtorja’ kot
‘avtoritete’, ampak prej kot dialog med bralcem in raziskovalcem. Na ta naËin
lahko odgovori za ‘avtorja’ postanejo vpraπanja za bralca. Z drugimi besedami,
‘avtor’ je minimalnega pomena in v nobenem primeru se nima za ‘avtoriteto’
raziskovanih izkustev, ampak zgolj za vir, element, del πtevilnih singularnih izkuπenj,
ki sestavljajo to novo, v Argentini in drugod po Latinski Ameriki, πele
nastajajoËo druæbeno participacijo. 8
Sam ‘akademski aktivist’ je ‘teoretiËna praksa’, katere cilj je v situaciji proizvesti
poti k alternativni druæbenosti. Kot pravijo zapatisti, “ne poskuπamo
spremeniti sveta, prej ga skuπamo na novo narediti”. Ga prenarediti, mogoËe
celo brez vedenja, kako. Torej moramo nadaljevanje razumeti kot hipoteze, ne
kot konËne sklepe. Ravno iz tega razloga ‡ zaradi ‘ne vedenja’ ‡ raziskava ne
poskuπa s specifiËnimi izrazi “vedeti, kakπen bi svet moral biti”, ampak skuπa
pokazati, kako lahko v njem ‡ in ne v izoliranosti od njega ‡ æivimo ter proizvajamo
izkustva, ki dopuπËajo, da je vsaka oseba deleæna dostojanstva, virov in
druæbene praviËnosti. Kako lahko torej to πtudijo oznaËimo?
Najprej, πtudija skuπa proizvesti praktiËne in teoretiËne hipoteze o poteh upiranja
in oblikah ustvarjanja. Nove, kapitalizmu alternativne izkuπnje skuπa povezati,
ne da bi jih poenotila. ©tudija torej ne skuπa uporabiti izkuπenj preteklosti
in sedanjosti kot potrditve svojih hipotez. V proizvodnji snovi praktiËnega
znanja proti-oblasti uvaja raznoliËne moænosti, predvsem oblike upora v ustvarjanju
afektivnih skupnostnih vezi. DrugiË, naπ cilj ni, da bi politizirali ali intelektualizirali
izkustva. Logika ‘mnogoterosti’, na katero se v besedilu sklicujemo,
nasprotuje takemu pristopu. Ne æelimo pouËevati ali πiriti pomembnih besedil;
7 Colectivo Situaciones, Hipótesis 891(Buenos Aires: De Mano en Mano, 2002), str. 13.
8 Colectivo Situaciones, Hipótesis 891, str. 17‡18.
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
57