ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
56
S samouveljavitvijo, kolektivnostjo in mnogoterostjo izkustev je MTD Solano
izpeljal skupno ‘etiko’ upora: sedanjih hierarhiËnih oblastnih struktur, ki so
znaËilne za dræavo, ne skuπajo zamenjati z novimi oblastnimi zavezniπtvi, ampak
skupaj, na mnogovrstne naËine, oznaËujejo meje ‘oblasti’ ter uveljavljajo sile
stvarnega in ustvarjalnega upora. Po eni strani je MTD Solano zmes brez ‘centra’,
izrastek mnogoterosti brez kakrπnegakoli ‘metafiziËnega’ elementa, okoli katerega
bi se organizirali, 4 ter odkritje izkustev, ki se borijo proti paradigmam
oblasti. Po drugi strani pa na podlagi alternativnih oblik hipotez in praks, ki se
osredotoËajo na ustvarjanje skupnostnih vezi ‘afinitete’, konstruirajo avtonomne
avenije in oblike sodelovanja, organizacije ter produkcije. V temelju te druæbene
konstrukcije je kritiËno razumevanje jaza ‡ samokontemplacija. 5 In Ëe nadaljujemo
s trditvami skupine Escrache: Ëe je diktatura v Argentina odprla pot
neoliberalizmu, potem je do tega priπlo, ker se je represija postopoma prevedla v
razdrobitev druæbe. MTD Solano torej, zaËenπi pri sebi, skuπa proizvesti druæbene
vezi kot kontratendenco sicer prevladujoËemu sistematiËnemu uniËevanju. 6
Porast druæbene participacije torej ni zgrajen le okoli negacije ‘institucionalizacije’,
‘politiËnih strank’, ‘hierarhije’ itd. Nasprotno, MTD Solano z oddaljevanjem
od tradicionalnih marksistiËnih pojmovanj razrednih formacij proizvaja
nove oblike druæbenega protagonizma, ki radikalizacijo vidi kot nepretrgan
boj, organiziran okoli dejanj ‘avtonomije’, ‘dostojanstva’, ‘pravice’ in ‘druæbene
spremembe’ ter mnoæenja izkustev in identitet, ki stremijo k temu. Videli bomo,
kako ‡ s krepitvijo teh perspektiv ‡ ter seveda ob bistvenih izzivih in omejitvah
obravnavajo sedanja in prihodnja vpraπanja preæivetja.
Ta nova radikalizacija pomeni nujno prevrednotenje πtevilnih konceptov:
od oblasti do proti-oblasti, od reprezentacije do samouveljavitve, od razprπitve
do mnogoterosti, od individualnega do kolektivnega ter na koncu od revolucionarja
do druæbenega upornika. Raziskala bom, kako razliËni akterji obravnavajo
te koncepte, katere stare paradigme pojasnjujejo ter kakπne posledice prinaπajo
te nove perspektive diskurzu in praksam radikalne neposredne
demokracije. Upam, da bodo izkuπnje MTD Solana na novo osvetlile razvijajoËo
demokratiËno se debato o vpraπanjih, kot so: kako so aktivisti MTD Solana
reapropriirali svoja æivljenja? NatanËneje, kako so ustvarili nov naËin æivljenja,
s katerim so zadovoljili osnovne potrebe preæivetja, in pri tem v iskanju
‘upora kot ustvarjanja’ sproducirali πe afektivne skupnostne vezi?
4 Colectivo Situaciones “Cuarta Declaracion (sobre la insurreccion argentina de los dias 19 y 20.” Buenos
Aires: De Mano en Mano, 25. december 2001.
5 Inquietud de si. VeË o tem pojmu samokritike glej v Michel Foucault, Hermeneutica del Sujeto (Mexico:
Fondo de Cultura Economica, 2002).
6 Escrache, v Colectivo Situaciones, “Nuestros propositos, pistas y proyectos,” Situaciones 1 (oktober,
2000), brez πtevilk strani.