ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

moremo imeti za “podeæelsko frakcijo” stranke, saj se kljuËne odloËitve gibanja
sprejemajo izven njenega kroga. 23 Ne glede na tovrstne naveze, in Ëeprav so se
z zadnjimi dræavnimi in regionalnimi volitvami strankarske strukture levice
okrepile, zmaga Lule ni pripeljala do nekega konkretnega napredka glede pozitivnega
odnosa dræave do problematike posesti zemlje, kar izvira iz konfliktnega
znaËaja vpraπanja agrarne reforme v Braziliji. 24
V Argentini je, nasprotno, kriza predstavniπtva po 19. in 20. decembru 2001
pripeljala do popolnega razpada strankarskega sistema in do straπanske erozije
stopnje kredibilnosti tradicionalnih organizacij med prebivalstvom. Kot eden
redkih zdruæujoËih sloganov se je tako pojavil Que se vayan todos! (naj gredo
vsi, naj se vsi speljejo) ‡ takπno stanje je trajalo vsaj do marca 2003, ko je ta
trend zaËel upadati. Gibanja piqueterosov, Ëeprav so nekatera del πirπih politiËnih
struktur, πe niso uspela ustvariti nekega dovolj trdnega prostora transverzalne
koordinacije, s katerim bi lahko uveljavili svoje kljuËne zahteve kot del javne
agende. 25 Na kratek rok tudi ni priËakovati vladnih iniciativ, usmerjenih k
23 NajmoËnejπi adut gibanja brez zemlje so ravno “ekstraparlamentarne oblike konfrontacije: zasedba neobdelanih
povrπin, blokada cest, zasedba Instituta za agrarno reformo. OdloËitve v zvezi s taktiko, strategijami
in ideoloπkimi vpraπanji se sprejemajo znotraj gibanja in niso odvisne od Delavske stranke ali njenih
predstavnikov v parlamentu. Ravno nasprotno, gibanje je bilo tisto, ki je prek tovrstnih akcij doseglo, da
so parlamentarci sprejeli kompromis o agrarni problematiki.
24 Konec marca in aprila 2004 je okoli 15.000 druæin, organiziranih v gibanju, priËelo z ofenzivo zasedbe
zemlje kot mehanizmom pritiska. Tedaj so zasedli veË kot 50 zemljiπË v 14 brazilskih zveznih dræavah.
25 Tako imenovana “miza za dialog”, iniciativa cerkve in vlade Eduarda Duhaldeja, s katero so priËeli leta
2002 in v kateri sodelujeta Bojevita razredna struja in Federacija zemlja in bivaliπËe, ni niË drugega kot
farsa, s katero skuπajo oblasti institucionalizirati ‡ ter hkrati razcepiti ‡ najzmernejπi del piqueterosov.
posebnosti: prva je ta, da se poljedelci
vedno pogajajo v velikih skupinah,
druga pa, da si zapisujejo, toËko za
toËko, obljube oblastnikov (Llusia,
1997).
»e vlada ne æeli posluπati njihovih
zahtev, poljedelci uporabijo ostrejπe
oblike politiËnega pritiska, da bi jo tako
prisilili k dialogu. Najradikalnejπa izmed
tovrstnih akcij je zasedba zemlje. Ko so
izËrpane vse moænosti za pogajanja,
kmetje, zdruæeni v gibanje brez zemlje,
zasedejo neko veleposestvo, v privatni
ali dræavni lasti, in tam vztrajajo, dokler
se ne najde reπitev za njihove druæine.
Zasedbe izvajajo velike skupine ljudi iz
razliËnih (nekateri tudi iz zelo
oddaljenih) obËin, ki se ob zori zberejo
na vnaprej doloËenem posestvu. Ko ga
zasedejo, priËno z zaËrtanjem prostora
svojega “tabora” in s postavljanjem
barak, ometanih s plastiko, ter sanitarij.
Z zasedbo ustvarijo konfliktno
situacijo, kar prisili vlado in druæbo, da
prisluhne problemu kmetov brez zemlje.
Neposredno zatem predstavniki
gibanja, zbrani v komisiji za pogajanja
med zasedbo, vzpostavijo stik z
odgovornimi oblastmi in skuπajo najti
reπitve ter zemljo za nastanitev druæin
upornikov. Navadno ne zahtevajo
zemlje, ki so jo zasedli, zahtevajo pa, da
Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
51