ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

materialnega okolja, ki bi bilo neodvisno od tradicionalnih oblik druæbenih odnosov
in ki bi omogoËalo ponovno uveljavitev kulturne in v nekaterih primerih
celo jezikovne in etniËne enotnosti, ne da bi pri tem zanemarili spoπtovanje
razliËnosti. »e je v gibanju kmetje brez zemlje æe iz imena razvidna
osredotoËenost na zahteve po zemlji, igra ta eno izmed kljuËnih vlog tudi pri
zapatizmu, saj je ena glavnih toËk konflikta v Chiapasu obleganje in privatizacija
skupnostnih zemljiπË staroselcev, ki se odvija æe od spremembe 27. Ëlena
nacionalne ustave leta 1992. »eprav v manjπi meri, tudi gibanje piqueterosov
dobrπen del svojih aktivnosti temelji na ustvarjanju samoupravnega prostora
kolektivne produkcije. Zahteva brezposelnih delavcev po ponovni oæivitvi
nekdanjih industrijskih srediπË, ki so nekoË dajala ritem æivljenju celotnih vasi,
πe posebej v nekaterih regijah na obrobju dræave, v koordinaciji s sosedskimi
skupπËinami, ki demokratiËno sprejemajo zaposlovalne naËrte, priËa o podobni
dinamiki. Zavzetje zemljiπË, tovarn in opuπËenih objektov, ki jim vrnejo
uporabnost, za uresniËevanje “raztræenega” dela, tvori del tega procesa. 20 Poudariti
moramo, da vsa tri gibanja, Ëetudi ne uporabljajo tradicionalnih kanalov za
udejanjanje svojih zahtev, po teh kanalih vseeno mnogokrat poseæejo. Zato
20 Tudi v tem se poloæaj piqueterosov razlikuje od zapatistov in kmetov brez zemlje: medtem ko gibanje brez
zemlje zdruæuje okoli 4000 taborov in veË kot milijon hektarjev pod nadzorom skupnosti, zapatisti pa nadzirajo
veË kot polovico Chiapasa, brezposelni delavci iz predmestij πe niso uspeli pridobiti avtonomnega
prostora s πirπo funkcijo, kjer bi kolektivno prakticirali nove oblike kreacije lastnega æivljenja. Pri tem ne
πtejemo projektov, ki ponujajo iluzijo srednjeroËne ali dolgoroËne moænosti samovzdræevanja onkraj kapitalistiËnih
druæbenih odnosov. Verjamemo, da je bolj kot “otoke” potrebno ustvarjati “arhipelage”, s perspektivo
nacionalnega, regionalnega in celo planetarnega πirjenja.
toËki gre za reπevanje problematike
ekonomskih potreb in preæivetja vseh
druæin brez zemlje. Kmetu brez zemlje ta
pomeni priloænost za delo, ne za
bogatenje ali okoriπËanje, nima je
namena prodati, ne vrednoti je kot
premoæenje. Najvaænejπi motiv gibanja
je torej doseËi reπitev eksistenËnih
problemov tisoËev podeæelskih druæin.
Drugi cilj, agrarna reforma,
predpostavlja πirok sveæenj ukrepov, ki
bi jih morala izvesti vlada, Ëe bi hotela
spremeniti lastniπko strukturo dræave in
zagotoviti zemljo vsem poljedelcem, ki
jo æelijo obdelovati. Te bi bilo potrebno
pospremiti z nekaterimi dopolnilnimi
mehanizmi kmetijske politike, kot so
posojila, prilagoditev cen, tehniËna
pomoË in zavarovanja, ki so nujni za
omogoËanje uspeπnosti in rentabilnosti
malih kmetov. Tretji cilj je boj za
praviËnejπo druæbo, brez izkoriπËevalcev
in izkoriπËanih. Ta cilj ima nedvoumen
politiËni karakter, saj je povezan z
organizacijo druæbe in znotraj tega
politiËne oblasti. Boj za agrarno reformo
je hkrati boj za revolucionarne
spremembe v dræavi kot celoti.
(Stedile, 1998)
V tem smislu moramo poudariti, da
se gibanje brez zemlje opredeljuje kot
mnoæiËno gibanje, ki ima za svojo
Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
49