ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
48
so zgovorni primeri za to. Med najpomembnejπa podroËja delovanja pri vseh
sodijo zaπËita okolja in naravnih virov ter problematika spola. Pa vendar, Ëeprav
je vsako izmed naπtetih NDG vzklilo iz globokega nestrinjanja z obstojeËim
redom, se njihov potencial nikakor ne izËrpa zgolj s protestom. Vzporedno
predlagajo razliËne reπitve sedanjih razmer. 19 Zadostuje, da preberemo PolitiËne,
ekonomske in kulturne zahteve, ki jih je zapatizem ponudil v diskusijo na
Prvem nacionalnem in internacionalnem posvetu za mir in demokracijo, kot
tudi Programe Nacionalne skupπËine zaposlenih in brezposelnih delavcev, ki so
jih izglasovala razliËna gibanja piqueterosov, ali pa πtevilne dokumente za agrarno
reformo, ki so jih zasnovali brazilski kmetje brez zemlje.
Kar se tiËe metodologij upora in konfrontacije, lahko opazimo konstantno
uporabo mnoæiËne mobilizacije na osnovi direktnih akcij, ki omogoËajo spopad
s poskusi demontaæe instanc, vrednot in kultur, ki so zakoreninjene v skupnostih.
V tem smislu je bilo kljuËno nasprotovanje NAFTI (Severnoameriπkemu
sporazumu o prosti trgovini) ‡ nastanek zapatizma je bil odgovor na njegovo
uveljavitev v Mehiki ‡ in, v πirπem pomenu, bodoËi implementaciji ALCA
(Sporazumu o prosti trgovini v Amerikah) na kontinentu, ki sta celo generirala
mnoge izmed praks upora, sprejete v razliËnih druæbenih gibanjih.
Naj omenimo, kot komplementaren proces, vzpostavitev teritorijev z naraπËajoËo
avtonomijo ‡ ali prostorov, ki so “javni, ne dræavni” ‡ za vzpostavljanje
19 »e parafraziramo Antonia Negrija (2003), lahko reËemo da “æivo delo ne le zavraËa abstrakcijo znotraj procesa
kapitalistiËnega vrednotenja in ustvarjanja dodane vrednosti, temveË tudi ponuja alternativno shemo
vrednotenja, kot samovrednotenja dela”.
zaostrile problem zmanjπevanja delovne
sile na veleposestvih. Hkrati so tudi
migracije v amazonska podroËja in v
mesta postala za kmete, izkljuËene iz
procesa obdelovanja zemlje, vedno bolj
oteæene. Tudi katoliπka cerkev je, s
prizadevanji podeæelskih pastoral,
odigrala kljuËno vlogo pri ozaveπËanju
kmetov o njihovi pravici do zemlje. Vse
to je povzroËilo proces preobrazbe
podeæelskih sindikatov, ki so postali
bojevitejπi in so priËeli podpirati in
spodbujati borbo kmetov za lastno
posest. Nenazadnje pa so tudi procesi
demokratiËnega odpiranja in poraz
vojaπkega reæima, do Ëesar je priπlo
med vladavino Figueireda, pozitivno
vplivali na moænosti zdruæevanja
kmetov brez zemlje v gibanje in
sindikat, saj so izgubili strah pred
politiËno represijo.
Glede na druæbenoekonomski izvor,
gibanje brazilskih podeæelskih delavcev
brez zemlje sestavljajo najemniki,
zakupniki, dninarji in mali kmetje. V tej
πiroki paleti slojev prevladujejo dninarji,
miπljeni so torej kmeËki delavci v πirπem
pomenu besede.
»e se ustavimo pri ciljih gibanja,
lahko ugotovimo, da se njihov boj vrti, v
grobem, okoli treh toËk: zemlje, agrarne
reforme in praviËnejπe druæbe. Pri prvi