ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
46
ka. To seveda ne pomeni, da v vseh treh primerih ne obstajajo reprezentativni
nosilci skupinske odgovornosti. Prinaπa pa neko participativno dinamiko, katere
del je nenehna diskusija med vsemi Ëlani gibanja, v razliËnih prostovoljnih strukturah,
sestavljenih iz artikulacijske mreæe, ki temelji na konsenzu.
Druga posebna znaËilnost teh skupin je, da so njihovi vodje in kljuËne figure
zelo trdno in æivljenjsko povezani s skupnostmi, v katerih se odvijajo boji in
izkuπnje avtonomije. V njih prebivajo in si delijo æivljenjske razmere z drugimi,
kot dobro poudarja Guillermo Cieza (2002). Zaradi tega je pri njih druæbena distanca
med vodji in Ëlani ali subjekti relativno majhna, v nasprotju s tradicionalnimi
strukturami (sindikati, politiËnimi strankami, itd.), pri katerih organizacijska
struktura piramidalnega tipa pogosto pripelje do skrajne odtujenosti
med bazo in vrhom.
Na tretjem mestu velja izpostaviti diskurz, ki ga uporabljajo gibanja in ki se
je v najveËji moæni meri oddaljil od tistega iz 70. let, Ëeprav so vsa posvojila nekatere
slogane, ki izvirajo iz tistega Ëasa, ter jih reinterpretirala v funkciji konkretnih
praks upora. Poleg guevarovskega humanizma je pri vseh treh gibanjih
oËiten (Ëetudi ne v vseh v enaki meri) vpliv teologije osvoboditve: duhovniki
in drugi krπËanski aktivisti iz ljudstva so s svojo podporo dali odloËilen prispevek
k oblikovanju prvih skupin brezposelnih delavcev 14 v Argentini. Cerkvene
skupnosti “progresistiËne cerkve” so od samih zaËetkov podpirale boj brazilske-
14 Omeniti velja Alberta Spagnola, nekdanjega æupnika in ustanovnega Ëlana gibanja brezposelnih delavcev Solana,
in Luisa D’ Elia, krπËanskega demokrata in najuglednejπega predstavnika Zveze za zemljo in bivaliπËe.
naraπËanjem mobilizacijske sposobnosti
in s πiritvijo razliËnih organizacij
brezposelnih delavcev je parlament
poveËal dinamiko svojih aktivnosti, s
katerimi naj bi pogasil nastali poæar.
(Perazzi, 2002) Tako je novembra 2000
priπlo do koordinirane blokade veËjih
razseænosti na razliËnih toËkah πirπe
okolice Buenos Airesa. Od tedaj je
πtevilo tovrstnih akcij strmo naraπËalo,
tako da je leta 2002 priπlo æe do 1100
cestnih blokad v celotni dræavi, leta
2003 pa so jih samo v provinci Buenos
Aires zabeleæili blizu 250.
Vendar bi bilo napaËno reducirati
pomen teh gibanj zgolj na zaustavljanje
in zapore prometa. Velik del dejavnosti,
na katerih gradijo svoj obstoj, se
namreË odvija izven samih blokad: v
Ëetrtih in prostorih, ki jih sami upravljajo.
Enako kot zapatisti in gibanje kmetov
brez zemlje skuπajo v takπnih okoljih
vzpostaviti instance
samoorganiziranega delovanja,
neodvisne od trga in dræave. To je tudi
namen πtevilnih “produkcijskih obratov”:
tovarne olja, æelezarne, opekarne,
gradbenih kolektivov, proizvodnje
Ëistilnih sredstev, oblaËil, ljudskih kuhinj,
obedovalnic in drugih dejavnosti,
organiziranih v obliki kooperative.