ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
44
ne osi, okoli katerih bo tekla primerjava, so: 1. Druæbena sestava; 2. Organizacija;
3. Uporabljani diskurz; 4. Oblike boja.
Kar se tiËe prve toËke, lahko ugotovimo, da je skupna karakteristika vseh
teh upornih subjektivitet naraπËajoËa marginalnost njihovih nosilcev. Obuboæani
kmetje in kmeËki delavci v kmetih brez zemlje, staroselci, ki sta jim vsiljeni
njim popolnoma tuja kultura in dinamika dela, v Chiapasu, kot tudi brezposelni,
revni in pavperiziran srednji sloj v perifernih obmoËjih Argentine, pri
vseh gre za podobne druæbene skupine, ki veËinoma delijo skupno usodo “izkljuËenih”,
11 v primerjalno gledano, najbolj industrializiranih druæbah v regiji.
Tu torej nimamo opraviti s preprostim antagonizmom med delom in kapitalom,
vsaj ne v klasiËnem in omejenem smislu, Ëeprav ravno tako ne moremo
reËi, kot Alain Touraine (1984), da so se razredni konflikti izËrpali. To, Ëemur
smo priËa, tako mislimo, je naraπËajoËa kompleksnost omenjenih napetosti, v
strukturni heterogenosti druæbenih odnosov, ki Latinsko Ameriko razlikujejo
od Evrope in dajejo specifiËen ton tukajπnjemu dogajanju. Zato se lahko strinjamo
z Arturom Fernándezom (1991), da je, Ëetudi konceptov razreda in druæbenega
gibanja ni mogoËe poistovetiti niti zliti med seboj, nujno narediti “natanËno
in odgovarjajoËo analizo razrednega znaËaja kateregakoli druæbenega
gibanja”, da bi tako “poglobili in osvetlili njegovo razumevanje in preuËevanje,
πe posebej v obmoËjih, kot je latinskoameriπko”.
11 To ne pomeni, da gre pri teh druæbenih subjektivitetah za ljudi, ki bi se znaπli zunaj kapitalistiËne dinamike.
©e kako so vkljuËeni v raznotere mreæe kontrole in reprodukcije æivljenja, in ravno to je tisto, kar jih dela
izkljuËene v odnosu do sredstev in mehanizmov, ki omogoËajo neodvisnost od kapitala in dræave.
blokad cest in vpadnic v prestolnico. A
pravi razmah je ta fenomen doæivel πele
v obdobju vlade Fernanda De la Rúe.
Kot pojasnjuje Julio Burdman (2001),
“je Ministrstvo za socialni razvoj pod
vodstvom Fernández Meijideja, da bi
stopili na prste klientelistiËnim
strukturam v provinci Buenos Aires ter
tudi zaustavili naraπËanje majhnih
skupin piqueterosov, uvedlo
spremembe naËina dodeljevanja in
razporeditve socialnih projektov ‡ ti so
bili veËinoma v pristojnosti obËin ‡ zato
je predlagalo, da bi se jih dodeljevalo le
πe NVO-jem, ki bi bili odgovorni za
njihovo izvedbo. A namesto, da bi to
zavrlo dejavnosti piqueterosov, jih je le
πe spodbudilo in institucionaliziralo.”
Tako so gibanja rasla in se utrjevala,
s prakso direktnih akcij, ki se
organizirajo po teritorialnem naËelu.
Poleg MTD (Gibanja brezposelnih
delavcev), CCC (Bojevite razredne
struje), FTV (Zveze za zemljo in
bivaliπËe) so tu πe druge organizacije, v
veËini primerov oæjega znaËaja, kot so
MTL (Teritorialno gibanje za
osvoboditev), MTR (Gibanje Terese
Rodriguez), PO (Delavski blok), Gibanje
Ëetrti na nogah, MIJD (Neodvisno
gibanje upokojencev in delavcev), MST
(Gibanje brez dela) in CTD (Koordinacija