ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

naslavljajo vladajoËih. Skrajen primer v tem pogledu predstavlja EZLN (ZapatistiËna
vojska narodne osvoboditve), pri kateri velja za celotno Ëlanstvo absolutni
pogoj, da se odpovedo teænjam po kakrπnemkoli tipu politiËnih poloæajev.
Osnovni princip zanje je krepitev “civilne druæbe” in njenih horizontalnih
mreæ upora ter solidarnosti. Nekaj podobnega se dogaja z veËino gibanj piqueterosov
v Argentini, ki ne verjamejo v volilne rituale niti v parlament kot prvenstvene
instance odloËanja. To seveda ne pomeni, da se ne zavedajo, da so,
Ëeprav delujejo drugaËe, igralci na politiËnem igriπËu. 6 KljuËnega pomena je
nepodrejanje gibanja dræavnim pravilom igre. Odnos med kmeti brez zemlje in
Delavsko stranko je v tem pogledu ilustrativen: »eprav vzdræujejo tesno povezavo
z njimi, v nekaterih zveznih dræavah predlagajo celo skupne kandidate, jih
to ne ovira, da ne bi pokazali s prstom na hegemonsko strujo DS in jo oznaËili
za “generatorja krize” (Stedile, 1998), niti niso prenehali s svojimi akcijami pritiska
prek zavzetja haciend (veleposestev) v okroæjih, ki jim vlada levica. 7
6 To kaæejo, na primer, izjave predstavnikov gibanj brezposelnih delavcev iz Ëetrti Solano, Admiral Brown in
Lanus (2001): “Mi ustvarjamo politiko tako, da se organiziramo znotraj Ëetrti, da se spopadamo z dræavnimi
institucijami, ki podpirajo reæim lakote in smrti, da gradimo svoje æivljenje onkraj birokratskega aparata,
politiËnih strank in tradicionalistiËnih sindikatov, ko se borimo izkljuËno za interese delavcev in ljudstva.
S to politiko bomo nadaljevali, vse dokler ne doseæemo druæbenih sprememb, ki bodo zagotavljale dostojno
æivljenje ter praviËno in svobodno prihodnost za vse.”
7 Ta razmerja, ki so inherentna bojem v kapitalistiËni druæbi in proti njej, je Claudio Albertani (2003) strnil
takole: “Nacionalne dræave so πe vedno tu. So naπe sovraænice in naπ sogovornik. Ostati moramo na preæi:
nenehno pritiskati nanje, jih izsiljevati, stiskati v kot. Sem in tja se bo potrebno pogajati, in to bomo storili
kot avtonomen subjekt.”
ARGENTINA: “HUDIRJA,
PIQUETEROSI!”
V naπi dræavi obstaja cela vrsta
druæbenih gibanj v uporu. »e so bile v
osemdesetih letih glavni skupni
imenovalec Ëlovekove pravice, sta bili v
devetdesetih brezposelnost in druæbeni
razkroj srednjega sloja najpomembnejπa
generatorja nastanka organizacij
nasprotnikov neoliberalnih politik, ki so
jih sistematiËno izvrπevali celotno tako
imenovano “menemistiËno desetletje”. 4
4 S tem ne æelimo reËi, da organizacije, ki se
ukvarjajo s Ëlovekovimi pravicami, ne igrajo veË
pomembne vloge v druæbenih in politiËnih bojih.
Najzgovornejπi dokaz, da ni tako, je mladostniπka
skupina H.I.J.O.S (kratice njihovega imena
Tako so, v prvih letih vladavine
iusticialistiËne stranke , v ozraËju
vrtoglavega naraπËanja kazalcev
nezaposlenosti, vznikale πtevilne
skupine in koordinacije ki so
organizirale brezposelne delavce.
Neposredni povod za to vrenje je bil
izbruh socialnega nezadovoljstva
decembra 1993, znan pod imenom
Santiagazo, sledila pa mu je vrsta
v prevodu pomenijo Sinovi za identifikacijo in
pravico, proti pozabi in molku), ki so s tako
imenovanimi “escraches populares” ‡ gre za
nekakπne javne sramotitve in zaznamovanja ‡
izumili nov naËin druæbene obsodbe, kot odgovor
na nekaznovanje tisoËev tiranov, ki so muËili
ljudi v obdobju vojaπke diktature.
Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
41