ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
40
NEKATERE RAZLIKE IN PODOBNOSTI MED NDG V LATINSKI AMERIKI IN TISTIMI
V OSREDNJIH KAPITALISTI»NIH DRÆAVAH
Prva stvar, ki jo moramo upoπtevati pri primerjavi med NDG v zahodnih kapitalistiËnih
dræavah in tistimi s periferije, je dejstvo, da lahko v nasprotju z gibanji
iz tako imenovanega prvega sveta (feministiËnega, ekoloπkega, alterglobalistiËnega,
pacifistiËnega itd.), pri katerih gre skoraj v celoti za kolektivne
akcije pripadnikov slojev, ki so v srediπËu druæbene konstitucije, latinskoameriπka
gibanja definiramo kot upor z obrobja. Razlog za to gre iskati v prvi vrsti v
razliËni druæbeni strukturi (ustroju): Ëe so mnogoteri kolektivi, ki rojijo po Evropi,
Severni Ameriki in Kanadi, sestavljeni iz veËinoma mladih moπkih in
æensk z dobrim ekonomskim statusom (nov srednji sloj, star ali tradicionalen
srednji sloj, in le v manjπi meri sloji, ki so na trgu dela na obrobju) in visoko
izobrazbo, ki pa so izgubili nekatere ugodnosti Dræave blaginje, so protagonisti
veËine gibanj, subjekti sodobnih uporov v Latinski Ameriki, “izkljuËeni” ‡ pa
najsi gre za brezposelne staroselce ali kmeËke delavce ‡ s skromno ali nikakrπno
ravnjo izobrazbe.
Razlikuje se tudi tip odnosov, ki se vzpostavljajo z dræavnimi strukturami. Medtem
ko se je v Evropi precejπen del NDG transformiral v organizacije, katerih
akcije teæijo k vzpostavitvi nekakπnega prostora za pogajanja ter druæbeno preobrazbo
v jedru same dræave (paradigmatski primer predstavlja nemπko ekoloπko
gibanje, s svojim sodelovanjem pri ustanovitvi Stranke Zelenih), zapatisti,
kmetje brez zemlje, piqueterosi iz naπega podroËja sveta, s svojimi aktivnostmi ne
goli slogan, ampak princip, ki globoko
preæema vse institucije, rojene v
Lakandonskem pragozdu. Tako
imenovani avtonomni municipiji so
najboljπi primer te prakse direktne
demokracije in razπirjene politiËne
participacije. Kot se je izrazil Marcos
(1998), je njihovo osnovanje “naËin, na
kakrπnega staroselske skupnosti
izvrπujejo in udejanjajo dogovore iz San
Andrésa”. Ti dogovori “priznavajo
staroselskim ljudstvom sposobnost, da
si organizirajo vlado po svojih navadah
in πegah, na njim lasten naËin, in to s
tem udejanjamo in to je tisto, kar daje
smisel avtonomnim municipijem.” To se
zdaj dogaja; Ëetudi se vlada dogovorov
ne dræi, jih ljudje upoπtevajo in
uresniËujejo. Kljub temu bi bilo zmotno
misliti, da zapatizem zgolj ponovno
oæivlja tradicionalne instance
staroselske organiziranosti. Prej bi
lahko rekli, da so njihove prakse
nekakπen hibrid med oblikami, ki so
lastne domorodnim ljudstvom, in
inovacijskimi elementi. Tako so po eni
strani ohranili tradicijo, po kateri so
skupπËine najviπji organi odloËanja
vsake skupnosti, po drugi strani so
sprejeli naËin koordinacije akcij s
posvetovanji. (Abad Domínguez, 2002)