ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
38
naj bo ta v dobrodelniπki preobleki, kot v Evropi, ali pa v populistiËni, kot v
Latinski Ameriki), da ne kaæejo veË nobene pripravljenosti na vlogo posrednika
na relaciji med dræavo in druæbo. To se kaæe, kot ugotavlja Claus Offe
(1996), v njihovi oËitni nekompetentnosti in nezadostni sposobnosti ponuditi
odgovore za mnoæico problemov, ki zahtevajo nujno reπitev, tako z javnega kot
skupnostnega vidika.
In ravno ta preplet dejavnikov je povzroËil nastanek organizacij, ki preizpraπujejo
meje institucionalne politike, organizacij, ki jih je teoretska literatura poimenovala
NDG. Ne glede na specifike vsakega izmed njih, so vsa vzniknila
kot odgovor druæbe na politiËno praznino. 5 Gibanja izraæajo, πe posebno v Latinski
Ameriki, doloËeno streznitev v odnosu do politiËnih strank in πe posebej
do dræave, kot edinega prostora, v katerega je mogoËe usmeriti zahteve in v katerem
je mogoËe zadovoljivo reπevati konflikte. Po besedah Slavoja Æiæka
(2000) se od tradicionalnih gibanj razlikujejo “po nekakπni samoomejitvi, ki pa
je hkrati teænja po preseæku”: odklanjajo vstop v obiËajen boj za oblast, poudarjajo
svoje zavraËanje delovanja toge strankarske strukture, katere cilj je postati
bodoËa parlamentarna veËina, a hkrati dajejo jasno vedeti, da je njihov namen
dosti bolj radikalen, saj se borijo za temeljno transformacijo naËinov
delovanja in miπljenja. Ta celovit proces “spremembe paradigme æivljenja”, kot
pravi Æiæek, “nujno spodkopava same temelje formalistiËne demokracije”.
5 To seveda ne pomeni, da ne gre za politiËna gibanja, po njihovih zahtevah, da jih πirπa druæba prizna kot politiËne
akterje ‡ Ëetudi njihov tip delovanja ne uæiva legitimnosti etabliranih druæbenih institucij ‡ in prizadevanj
za cilje, katerih uresniËitev bi imela posledice za druæbo kot celoto, morda πe bolj kot za njih same.
preobrazba druæbe vpraπanje, na
katerega si odgovarjajo z neposredno
æivljenjsko izkuπnjo skupnosti. O vseh
pomembnih odloËitvah diskutirajo,
preden doseæejo konsenz, pri tem
upoπtevajo naËelo “ubogljivega
vladanja”. Kot je priznal sam Marcos:
“Edina vrlina nas kot teoretikov je bila
skromnost, s katero smo si priznali, da
naπa teoretska shema ne deluje, da je
zelo omejena in da se moramo
prilagoditi realnosti, ki nas obkroæa.”
Revolucija mora biti torej, kot pravijo
zapatisti, avtokreativen
(samoustvarjalen?) proces, spoËet s
samim doæivetjem izkuπnje,
demokratiËen v svojem bistvu, ne le v
smislu, da ima demokracijo za cilj,
temveË z demokratiËnostjo same oblike
boja. Zaradi tega je tudi nemogoËe
vnaprej definirati njeno skrajno toËko.
(Holloway, 1997) Njihova paradigma
revolucije je tudi antiinstrumentalistiËna,
kajti ne razumejo je kot sredstvo za
dosego nekega cilja. Ne pomeni jim
priprave nekega prihodnjega dogodka,
temveË transformacijo praks in oblik
povezovanja tukaj in zdaj. Pravzaprav je
tudi deloma antidefinicionistiËen: ko
hodi, spraπuje, ne odgovarja; bolj kot k
nekemu doloËenemu horizontu v
teleoloπki maniri stremi k nenehnemu