ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Zaradi vsega tega moramo najprej poudariti dejstvo, da pojav teh izvirnih
oblik upora deloma sovpada z novo druæbeno-ekonomsko strukturo, ki jo zaznamujeta
postopna deindustrializacija ter izguba kolektivnih pravic (Gutiérrez
Aguilar, 2002). »e je bila v preteklih desetletjih veËina bojev vezana na polje
dela ‡ v veliki veËini na svet tovarne ‡ kot na prostor poenotenja in identifikacije,
danes naËini druæbenega protesta transcendirajo problematiko dela ter
se bolj osredotoËajo na prakse, ki imajo sidriπËe v konceptu teritorija. 2 BivaliπËa
in prehrana, ekologija, javne sluæbe, Ëlovekove pravice in vrnitev k tradicionalnim
vrednotam, vse to, Ëemur grozi subsumpcija v procesih kapitalistiËne
globalizacije, ki smo ji priËa, predstavljajo nekatere izmed glavnih osi, ki navdihujejo
NDG. 3 Prostor konfrontacije postaja sama druæba, kjer produkcija in reprodukcija
teæita k medsebojnemu zlitju. 4
Potrebno je tudi poudariti, da so etablirane politiËne stranke, ne glede na
ideoloπki znaËaj, æe tako poglobile krizo dræave intervencionistiËnega tipa (pa
2 Sergio Tischler (2002) je ta fenomen poimenoval “kriza leninistiËnega subjekta”.
3 Poudariti moramo, da to ne pomeni, da prej niso obstajale takπne zahteve, so pa v danaπnjem Ëasu pridobile
nesluteno mnoæiËnost in teæo.
4 Evers, Muller-Plantenberg in Spessart (1982) so æe v zaËetku osemdesetih let preroπko opozorili na politiËne
posledice ortodoksne interpretacije bojev v sferi produkcije: “Mnoge latinskoameriπke leviËarske organizacije
tem oblikam druæbenega upora ne pripisujejo relevantnega pomena. Posledica tega je, da napredek
teh organizacij ocenjuje prek njihove stopnje podrejenosti ‘pravim’ strukturam druæbenega boja ‡ sindikatom
in stranka ‡ in prek njihove teænje po stapljanju s slednjimi.” (…) “Gibanja, ki jih ni mogoËe homogenizirati,
priËno uporabljati kot prostor agitacije in rekrutacije, ali pa jih bojkotirajo in odkrito obtoæijo ‘odpadniπtva od
pravega razrednega boja’.” Ta instrumentalistiËna praksa je zelo blizu odnosu, kakrπnega je veËina politiËnih
strank v Argentini skuπala vzpostaviti z NDG (zlasti s piqueterosi in s skupnostnimi praksami).
In res, najpomembnejπa znaËilnost
teh skrivnostnih zamaskirancev je prav
odmik od tradicionalnih oblik kreiranja
politike. V nasprotju s strankami in
klasiËnimi leviËarskimi gibanji si ne
prizadevajo osvojiti oblast, niti se ne
æelijo oklicati za avantgardo. Ravno tako
si ne æelijo postati korporativna skupina,
ki bi postavljala popolnoma partikularne
zahteve. Njihov slavni slogan “za vse
vse, za nas niËesar” samo potrjuje
antidogmatski karakter zapatizma,
ki se bo obdræal, tudi Ëe bodo
staroselcem nekoË povrnjene njihove
legitimne zgodovinske pravice,
teptane v veË kot 500 letih
zasuænjenosti. 2 Izvedba IntergalaktiËnega
sreËanja, pod geslom “za ËloveËnost,
proti neoliberalizmu”, je πe poglobila
internacionalistiËni ton njihovega
diskurza. Naj se torej ustavimo pri
nekaterih izmed prej opisanih toËk.
V prvi vrsti naj omenimo njihovo
subverzivno koncepcijo revolucije.
Namesto odgovora postane temeljna
2 Razpetost med osredotoËenostjo gibanja na
boj za pravice staroselcev in njegovim πirπim
univerzalnim znaËajem je v zapatizmu prisotna
æe od zaËetkov. Skupnosti Lakandonskega
pragozda so najprej razmiπljale o tem, da bi
prviË nastopili v javnosti 12. oktobra 1992, na
500. obletnico zavojevanja kontinenta. Vendar
so se, po temeljiti razpravi, odloËili za datum
implementacije NAFTE v Mehiki.
Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja
37