ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Povzetki ‡ Abstracts
344
Prispevek se zaËne s kratkim pregledom diskurza
o razvoju, na katerega se odziva zapatistiËno
gibanje. Prav tako razloËi vodilne kritike, ki so
bile narejene proti modelu razvoja, in elemente
uradnega zapatistiËnega diskurza, ki tvorijo
osnovo njihovega projekta “ustvariti svet
mnogoterih svetov”. KonËa pa se z razlago, ki
podkrepi njihov projekt oblikovanja Svetov dobrih
vlad in razπiritve teh strukturnih sprememb na
razvoj regije.
Debra D. Chapman
Strateπka, oportunistiËna in post-volilna
avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov
iz Mehike
KljuËni pojmi: nova druæbena gibanja, avtonomija,
zapatisti, EZLN, Mehika
Prebivalci Tlalnepantla, Morelosa, Paracha,
Miochacana in zapatistiËnih skupnosti v Chiapasu
so bili v zadnjih dveh letih vpleteni v boj za
avtonomijo. Boj v Tlalnepantlu je bil za priznanje
njihovih demokratiËno izvoljenih zastopnikov na
obËinskih volitvah julija 2003. Paracho je bil
vpleten v podoben boj po obËinskih volitvah
januarja 2005. ZapatistiËni boj za avtonomijo
se je zaËel z vstajo 1. januarja 1994 in postal
resniËnost septembra 2003. Njihova poteza za
popolno avtonomijo je nastala, ker se vlada po veË
letih pogajanj ni dræala podpisanih sporazumov
iz San Andresa. So tri stvari, ki delajo te boje
opazne: najprej, njihovi pristopi so zelo razliËni;
drugiË, prejemajo finanËna sredstva iz razliËnih
virov; in tretjiË, vsi so med seboj povezani.
Tlalnepantla in Paracho nadaljujeta Ërpanje
ugodnosti iz vladnih programov, zapatisti pa se
popolnoma zanaπajo na nevladne vire financiranja.
Na primerjavi stopenj pomoËi kanadskega NGO
zapatistom med letoma 1994 in 2004 menim, da
takπen pristop ni zdræljiv. TeoretiËno raziskava
pripomore k razumevanju novih druæbenih gibanj
in bojev za avtonomijo v dræavah pod
neoliberalnim imperativom.
Matias E. Margulis in Kristen Hopewell
Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno
zapuπËino revπËine in lakote v Argentini
KljuËni pojmi: Argentina, ljudske kuhinje, negotov
dostop do hrane, revπËina, Ëlovekove pravice,
neoliberalizem, ekonomska kriza
Neoliberalizem je v Argentini povzroËil
gospodarsko in druæbeno krizo brez primere,
katere posledice so mnoæiËna revπËina, razπirjena
brezposelnost in rastoËa neenakost. »eprav je
Argentina ena glavnih pridelovalk in izvoznic hrane,
mnogi nimajo dostopa do dovolj hrane. Med
desetletjem in pol neoliberalizma sta lakota in
podhranjenost narasli do neprimerljive stopnje.
Negotov dostop do hrane dolgoroËno ogroæa
æivljenje revnih v Argentini in prihodnost dræave.
»lanek raziskuje comedores populares (ljudske
kuhinje) in njihovo vlogo v boju proti negotovemu
dostopu do hrane v Argentini. Dostop do hrane in
na pravicah temeljeË dostop do hrane sta
uporabljena, da bi raziskali vplive neoliberalizma na
revne v Argentini. Popularne ljudske kuhinje so
kratkoroËno zmanjπale negotov dostop do hrane
najbolj izpostavljenih ljudi, katerim so namenjene.
Poglabljajo tudi druæbeno zavest o revπËini in Ëut
za premagovanje mnoæiËne druæbene izkljuËenosti.
Temu navkljub ljudske kuhinje niso zadovoljiva ali
trajna reπitev za negotovo prehrano v Argentini.
DolgoroËna strategija, da bi odpravili porazen
poloæaj negotovega dostopa do hrane in revπËine,
s katero se sooËa okoli 17 milijonov ljudi, zahteva
celovit odgovor. KljuËni elementi takπnega odziva
morajo prepoznati osnovno Ëlovekovo pravico do
hrane in bodo morali nasloviti temeljne vzroke za
negotov dostop do hrane v Argentini: zapuπËino
revπËine, ki jo je ustvarilo desetletje neoliberalnih
ekonomskih politik.