ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Ëloveπtvo: druæbo dostojanstva. Od avgusta 2003
se njihov boj nadaljuje prek πkoljk, prostorov
“vstopanja v srca in slovesa od srca”, skupnega
stopanja po avtonomnem obmoËju Chiapasa. S
©esto deklaracijo iz Lakandonskega pragozda, ki
so jo objavili julija 2005, pa se njihov boj naËrtno
in organizirano razπirja prek Mehike in onkraj nje.
Prispevek je opis organiziranja, razvoja, boja in
izobraæevanja v zapatistiËnih skupnostih.
Ana Paula Gutiérrez
La Lucha Sigue: Izkuπnje zapatistk z
zakonom, patriarhalnostjo in pravicami
KljuËni pojmi: druæbena gibanja, staroselke, zapatisti,
patriarhalnost, pravice, zakon, drugost, identiteta
»lanek analizira vlogo staroselk v boju za pravice
v Mehiki v devetdesetih letih. Poudarja posebnosti
boja æensk, ki razkrivajo pomanjkljivosti in
neuspehe liberalnih dræav v Latinski Ameriki in tudi
to, kako so bile staroselske populacije izkljuËene
iz politiËnega, pravnega in ekonomskega ustroja.
Participacija æensk je pospeπila vkljuËitev novih
druæbenih dejavnikov. Staroselke, ki so manjπina
v manjπini, ni dræava zastirala le zaradi njihove
etniËne pripadnosti, paË pa tudi zato, ker so bile
æenske. Ta ‘drugost’ jih postavlja v dvakrat
neugoden poloæaj. Vendar pa je vkljuËitev æensk
v gibanje odprla prostor za njihovo uveljavitev.
Æenske se danes s pomoËjo uradnega diskurza
dræave pogajajo s patriarhalnimi strukturami in tako
postavljajo v negotovost kompozicijo pravnega
reda, ‘desnosredinski pristop’ in diskurz Ëlovekovih
pravic. Hkrati staroselke rekonstruirajo pomen
avtonomije in samoodloËbe iz æenskega zornega
kota. Kot manjπinska skupina staroselke odkrivajo
“vrzeli” znotraj dræave in komunalnega pravnega
okvira; s tem razodevajo, da je sistem moπko
usmerjen v razmerju do pravic in spoπtovanja
æensk. Uporabljeni πtudijski primeri opisujejo
kompleksen poloæaj, v katerem poskuπajo
staroselke poudariti kolektivno teænjo gibanja,
medtem ko se hkrati osredotoËajo na boj za svoje
lastne pravice.
Luis Hernández Navarro
Zapatizem in avtonomija
KljuËni pojmi: zapatizem, avtonomija, uporne obËine,
Chiapas, Mehika
Skozi povezani tematiki upora in avtonomije so
v prispevku predstavljeni nekateri temeljni koraki
razvoja upornih avtonomnih obËin v Chiapsu.
Pridobljene izkuπnje zapatistov kaæejo, da
avtonomija ni reæim, ki se odredi, temveË se
najprej æivi. V naπem primeru avtonomija prihaja
z rekonstitucijo indijanskih ljudstev, na podlagi
prenove in predelave njihovih æivljenjskih oblik
in njihovih lastnih organizacij, hkrati pa morajo
pridobiti tudi ugoden zakonit okvir, da bi imeli na
voljo politiËne in pravosodne prostore, ki bi jim to
dovoljevali. Ta prilagoditev obËinskega prostora,
ki ne zanika svoje regionalne, nacionalne in
mednarodne razseænosti in tudi ne dvomi o njej,
je matrica, iz katere se je ustvaril eden izmed
temeljev zapatistiËne politike. Realiziral se je v
obsegu vladanja, ki je najbolj pribliæano ljudstvu.
Ta laboratorij gre v drugo smer kot politika, ki ji
sledi veËinski del levice, ki z meπanjem javnega
in dræavnega povzroËi, da teæa graditve mreæ
socialne varnosti pade izkljuËno na dræavo.
DrastiËno tudi nasprotuje podjetniπki viziji, ki pravi,
da je druæbena blaginja izkljuËno individualna
domena, ali pa kveËjemu domena usmiljenja in
Ëlovekoljubja. ZapatistiËna samouprava deluje
kot osnova vrednot skupnosti, ki temelji na
sodelovanju in solidarnosti.
Kelly Dowdell
ZapatistiËna avtonomija: Alternativni model
samorazvoja
KljuËni pojmi: zapatistiËno gibanje, trajnostni razvoj,
antineoliberalizem
Ta prispevek æeli pokazati, kako se je oboroæeno
uporniπtvo EZLN spremenilo v neo-zapatizem,
gibanje, ki izhaja iz zahteve po avtonomiji in
naËrtuje neki alternativni model neoliberalizmu za
ekonomski, politiËni, socialni in kulturni razvoj, tako
za zapatistiËne skupnosti kot tudi za preostali svet.
Povzetki ‡ Abstracts
343