ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Povzetki ‡ Abstracts
342
πtevilne projekte. ©tevilni aktivisti druæbenih gibanj
so vstopili v inπtitucije, kar je nekatera gibanja
oslabilo. Dræava in oblast druæbi ne vsiljujeta
organizacijske modele, tako da so v Venezueli
prisotne najrazliËnejπe organizacijske oblike in
teme, ki prispevajo k procesu preobrazbe.
Gaπper Kralj
PolitiËno æivljenje izginulih: naracije upora
v Gvatemali
KljuËni pojmi: izginuli, naracije upora, nova druæbena
gibanja, HIJOS, Gvatemala, Latinska Amerika
V prispevku je najprej predstavljen kontekst
Gvatemale, v katerega je nadalje umeπËena
etnografska refleksija iz opuπËenega plantaænega
posestva na vzhodu deæele. Primer je dan v
presojo, kako misliti oblast v skrajnih inaËicah
neoliberalne ofenzive kapitala. V drugem delu se
besedilo osredotoËi na moæne izhode, predvsem
estetsko-politiËne prakse svojcev izginulih
(desaparecidos) med dolgoletnim vojaπkim
konfliktom. ©tudij primera je HIJOS, kot prostor
sreËanja, kjer so otroci in hËere izginulih svoje
osebne zgodovine poenotili v priËevanje o celi
generaciji druæbenih upornikov. Na ta naËin so
se postopno preoblikovali v kolektiv, sposoben
politiËnega æivljenja, javnega branja realnosti in
snovanja sveta po svoji podobi.
Victoria Sanford
Kolumbijske mirovne skupnosti in
rekonstrukcija dræavljanstva na vojnem
obmoËju
KljuËni pojmi: Kolumbija, razseljenost, dræavljanstvo,
mir, druæbena gibanja, kmetje
Leta 1999, po mnogih letih marginalnega æivljenja
na urbanih periferijah, kamor jih je iz njihovih vasi
pregnalo paravojaπko nasilje, je pribliæno 12.000
kolumbijskih kmetov privolilo vrniti se nazaj na
svojo zemljo ‡ ta je sicer bila sredi vojne cone ‡
in sicer v obliki mirovnih skupnosti. Te so se trudile
obnoviti æivljenje skupnosti kot spoja nevtralnih ter
neoboroæenih civilistov. ©e veË ‡ trudile so se
zgraditi medsebojno povezane utopiËne skupnosti,
temeljeËe na dræavljanski participaciji,
medsebojnem spoπtovanju in kolektivnem
preæivetju. Kako in zakaj so te skupnosti πtevilnih
razseljenih oseb, ki so æivele v bednih razmerah,
iskale ne samo rekonstrukcijo, temveË tudi boljπe
in bolj mirno obliko æivljenja sredi vojne? Medtem
ko æivljenje sredi vojni ni posebnost, pa moramo
priznati, da so poskusi, da se zgradijo utopiËne
skupnosti, zelo kreativen odgovor navidez
nemoËnih kmetov na nasilje, ki nenehno vdira med
njih. V Ëasu brezvladja so oni tisti, ki ponovno
vzpostavljajo svoje pravice kot dræavljani. PriËujoËi
Ëlanek obravnava prav to rekonstitucijo
dræavljanstva in kako ta predstavlja novo obliko
politiËne moËi, ki je utemeljena na skupnostni
integriteti in moralnem pogumu. Ta oblast ni
nasilna, temveË je oblika oblasti, ki izhaja iz
moralne imaginacije, oblast, ki ustvarja nove
realnosti tako, da premika meje mogoËega sredi
vojne cone.
Marta GregorËiË
Caracol ‡ pu’y ‡ πkoljka
Nekaj znaËilnosti organiziranja, razvoja, boja
in izobraæevanja v zapatistiËnih skupnostih
KljuËni pojmi: zgodovina Mehike, boji staroselcev,
neoliberalizem, magiËni realizem, zapatisti,
avtonomna obmoËja, πkoljke, alternativne metode
izobraæevanja in boja
Prispevek ponuja kratek pregled mehiπke
zgodovine ter gospodarskih in politiËnih okoliπËin,
ki so najprej v zaËetku in pred kratkim ob koncu
dvajsetega stoletja vodile v razliËne oblike
samoorganiziranja staroselcev. Z dvajsetletnim
samoorganiziranjem, vstajo 1. januarja 1994,
in dvanajstletnim bojem postajajo zapatistiËne
skupnosti v vzhodnem delu Chiapasa teoretske
in praktiËne invencije bojev proti neoliberalizmu
in onkraj njega. »eprav zapatisti zase trdijo, da so
“najmanjπi in najpoËasnejπi”, da se πe vedno “uËijo
boja” in da “hodijo vpraπujoËe”, pa so ‡ najbræ
prav zato ‡ za vse tiste, ki spremljamo razvoj
njihovih skupnosti, magiËne realnosti, saj v svojih
avtonomnih obmoËjih kolektivno in vzajemno æe
uresniËujejo tisto, kar so postavili za vse