ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

POVZETKI
Hernán Ouviña
Latinska Amerika: upor z obrobja
KljuËni pojmi: Latinska Amerika, nova druæbena
gibanja, gibanje kmetov brez zemlje, piqueterosi,
zapatisti
Predmet Ëlanka je kratka primerjalna analiza
nekaterih najpomembnejπih druæbenih gibanj, ki
so v zadnjih dveh desetletjih vzniknila in se razπirila
v vrtincu implementacije neoliberalnih politik v
Latinski Ameriki. Namen tega besedila ni izËrpati
omenjeno tematiko, ampak podati nastavke za
uvod v πtudijo pojava, ki ga je veËina avtorjev
poimenovala “nova druæbena gibanja”, preko
raziskave v treh dræavah: Mehiki, Argentini in
Braziliji. »lanek priËne z razpravo na teoretski
ravni, kaj razumemo pod izrazom NDG in kakπne
inovacije ta prinaπajo glede na predhodne
organizacije in skupine. Nato se posveti
ugotavljanju razlike med evropskimi gibanji in
tistimi z naπe celine, na koncu pa, skozi skupne
toËke in sploπne karakteristike (druæbena
kompozicija, organizacija, uporabljani diskurz
in oblike boja), ki omogoËajo primerjavo, osvetli
nastanek in dinamiko razvoja zapatizma (Mehika),
gibanja kmetov brez zemlje (Brazilija) in gibanja
piqueterosov (Argentina), ter poskuπa izpostaviti
razlike in podobnosti med njimi.
Dina Khorasanee
Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost
v Argentini
KljuËni pojmi: nova druæbena gibanja, Argentina,
piqueterosi, upor, kreacija, vezi afektivne
skupnosti, vloga akademskega aktivista
Medtem ko vsakdanje oblike upora niso niË novega,
sta svoboda in odsotnost koordinacije znaËilni za
upor 19. in 20. decembra 2001 brez predhodnih
vzorov. Odsotnost vodstva, koordinacije, obljub ter
centralizirane organizacije so odprle vrata moËnim
ter izvirnim oblikam mobilizacije in praksam
radikalne neposredne demokracije.
PriËujoËi Ëlanek poizkuπa razumeti to vzhajajoËo
socialibilnost oziroma participativno “etiko”
v Argentini. Poizkuπa pokazati, da imajo v
nasprotovanju kapitalizma ter paradigmam, ki jih
le-ta vsadi v druæbo, vrednote ter prakse kontraoblasti,
samo-afirmacije, kolektivnosti in razliËnosti,
kljuËno vlogo pri uspehu in preæivetju radikalnih
ter demokratiËnih oblik.
Na tem mestu se radikalna in neposredna
demokracija definira preko omenjenih konceptov.
Da bi lahko razumeli te koncepte s staliπËa njihove
situacijskosti, uporabim primer MTD Solano. To je
gibanje nezaposlenih delavcev in delavk, ki se bori
proti nasilju kapitalizma in dræave z ustvarjanjem
novega druæbenega protagonizma, ki prakso
napaja s teorijo v stalno se obnavljajoËi spirali
upora in kreativnosti. Na njihove uspehe, izzive
in omejitive gledam s staliπËa participativnega
opazovalca oziroma ‘akademskega aktivista’.
Ta Ëlanek æeli pridati nove hipoteze demokratiËnim
diskurzom o oblasti, politiki in radikalni druæbeni
spremembi, tako da razπiri razna kritiËna vpraπanja
preteklih teoretskih gotovosti o demokraciji s
sedanjimi izkustvenimi dvomi.
Dario Azzellini
Bolivarijanski proces: konstituirajoËa oblast,
participacija in avtonomija
KljuËni pojmi: Venezuela, Hugo Chávez, bolivarska
revolucija, Latinska Amerika, nova druæbena
gibanja
Z nastopom Hugo Cháveza na predsedniπki
poloæaj v Venezueli leta 1999 sta se priËela dva
vzporedna procesa: reinstitucionalizacija in
socialna preobrazba od spodaj. Na eni strani
poskus dræavnih institucij, da bi pridobile
legitimnost ter bile uËinkovite, in na drugi
preobrazba, ki se dogaja na ravni druæbe. Oba
procesa sta prepletena, dopolnjujoËa, deloma pa
tudi nasprotna. Proces preoblikovanja se naslanja
na antikolonialno dediπËino Simóna Bolivarja in je
poimenovan “bolivarski proces”. Novo razmerje
med dræavo, druæbenimi gibanji in baziËnimi
organizacijami je pripeljalo do nove ustave ter
πiroke druæbene razprave o spremembah ter
Povzetki ‡ Abstracts
341