ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

navljanje. Zato ni Ëudno, da je avtor pesimistiËno prepriËan, da je danaπnja
‘bosanska in hercegovska duhovπËina πe vedno prekletstvo te deæele’ (str. 236).
Morda je v priËujoËih πtudijah nekoliko premalo zastopana primerjava verskih
razseænosti vojn na Hrvaπkem in v Bosni s podobnimi sodobnimi ali nedavnimi
fenomeni v oboroæenih konfliktih v drugih delih sveta. Na ta naËin bi se
izognili notoriËnim zmotam tipa ‘to je bilo mogoËe le v tistem delu sveta’. Ravno
nasprotno, v veËini danaπnjih mednarodnih konfliktov so prisotna tudi verska
razseæja, ponavadi kot zelo prepriËljive huntingtonovske ‘krinke’ ali ‘dimne
zavese’ pravih vzrokov zanje. PriËakoval bi tudi, da bo v teh πtudijah intenzivneje
predstavljena usoda sekulariziranega dela prebivalstva v obeh dræavah.
NamreË, vojni ‡ ki so ju nekateri vztrajno napaËno oznaËevali kot verska konflikta,
kriæarski vojni oziroma sveti vojni ‡ sta se bíli v, paradoksalno, druæbah,
ki sta bili v dokajπnji meri sekularizirani. Po drugi strani pa je v statistikah veËji
del sekulariziranega dela prebivalstva v zadnjih petnajstih letih preprosto izginil.
Kaj se je zgodilo s temi ljudmi, koliko med njimi je ‡ vkljuËujoË veËino politiËnih
voditeljev ‡ Ëez noË postalo bojevnikov za vero in koliko jih je ostalo
takπnih kot prej, Ëetudi so za to morali zapustiti svojo domovino; kako je mogo-
Ëe, da so danes vse tri nacionalne skupnosti skoraj popolnoma versko homogene;
je ta ‘nanovo odkrita vernost’ zgolj zaËasen ali pa dejanski ‘povratek k veri’,
ali pa se izkazuje zaradi oportunistiËnih razlogov ali politiËnih pritiskov? ‡ to so
samo nekatera izmed odprtih socioloπkih vpraπanj, ki ostajajo neodgovorjena.
Dalje, manj je povedano tudi o ‘pozitivni’ vlogi verstev in verskih hierarhij,
o ekumenizmu in medsebojni strpnosti ‡ æal predvsem zato, ker tega res ni bilo
kaj dosti (izvzemπi nekaj izredno pogumnih posameznikov!). Seveda je bilo nekaj
sestankov in iniciativ verskih dostojanstvenikov pred, med in po vojnah,
toda velikim besedam niso sledili pravi napori ali dejanja. Pozivi h koncu nasilja
in ‘zlorabe’ verskih simbolov, retorike in opraviËil v verske namene so bili
preveË abstraktni ali zavajajoËi (recimo, iskanje krivde le na oni strani ali v
brezboænem materializmu, seveda tudi nekdanjemu komunizmu, pa celo pri samem
hudiËu !), brez omembe vrednih praktiËnih posledic ‡ in popolnoma nekredibilni,
saj so jih izjavljali prav sami hujskaËi in zagovorniki verskega nacionalizma
(vkljuËujoË nekateri najviπji verski dostojanstveniki). In konËno, ko
so nekateri med njimi le povzdignili glas proti vojni in etniËnim ËiπËenjem, so
ponavadi (in spet, s par redkimi izjemami!) nekako pozabili obsoditi ekstremistiËno
politiko in voditelje na ‘njihovi’ strani.
Kljub temu sta oba avtorja izkazala redko sposobnost kombiniranja in povezovanja
πirπih analitiËnih in zgodovinskih uvidov z mikropristopom (torej osredotoËanja
na simptomatiËne detajle) na enem mestu. V obeh πtudijah najdemo
ogromno razliËnih podatkov, neposrednih opazovanj in dejstev, biografskih
Mitja Velikonja: Analizi malignih vlog verskih skupnosti v balkanskih konfliktih
337