ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Mitja Velikonja: Analizi malignih vlog verskih skupnosti v balkanskih konfliktih
336
in miru. Po drugi pa je polna empiriËnih podatkov o verski in nacionalni strukturi
pred- in povojne Bosne ‡ od popisov do javnomnenjskih raziskav v celotni
populaciji ali zgolj v manjπih skupinah (recimo v vojaπkih enotah ali med
πtudenti). V obravnavi verskih razseænosti zadnjih konfliktov upraviËeno ugotavlja,
da je ‘vojna znova potrdila, da je v tej regiji vera razumljena kot politiËna
doktrina (str. 140). Nedvomno so vse verske skupnosti okrepile svojo vlogo
v njihovih druæbah in v politiËnem æivljenju ‡ toda vpraπljivo je, ali je to mogoËe
razumeti tudi kot resniËen verski preporod. Ljudje se namreË zelo dobro
zavedajo destruktivne vloge verstev v teh vojnah. Zgolj za primer, nedavna raziskava
med bosansko-hercegovskimi bruci je pokazala, da kar 60,6 odstotkov izmed
njih ocenjuje njihov vpliv kot ‘povsem negativen’ in ‘poveËini negativen’,
medtem ko ga kot ‘povsem pozitivnega’ in ‘poveËini pozitivnega’ le 7,8 odstotka
(str. 180). Zato je na nek naËin teæko razumeti avtorjevo zaËudenje in razo-
Ëaranje nad πovinistiËnimi izpadi nekaterih verskih dostojanstvenikov (eden je
recimo naveden v opombi na str. 174). Primeri iz teh dveh in mnogih drugih
vojn jasno kaæejo, da nobena izmed religij ni kot taka, vnaprej dobra ali slaba,
miroljubna ali razborita, da svete knjige in njihove izpeljave vsebujejo ambivalentne
nauke glede nasilja ‡ konec koncev je (ne)nasilje vedno odvisno od same
dejavnosti vernih (in to vseh, od verskih hierarhij do vernikov).
Vjekoslav Perica, ameriπko-hrvaπki druæboslovec in nekdanji novinar Nedeljnje
Dalmacije, je v svoji obravnavi ubral bolj kronoloπki pristop: po povzetku
verske zgodovine in postopnega nastajanja na leopardjo koæo spominjajoËe
verske geografije Srbov, Hrvatov in Boπnjakov, in njihovih formativnih nacionalnih
mitov se bolj posveti tozadevnim dogajanjem v zadnjih treh desetletjih.
Pomembno je, da obdela obe strani ‡ zgodovinsko in mitoloπko ‡ kar se izkaæe
kot izredno produktivno v kasnejπih analizah. Kot glavne zgodovinske vzroke
na religijski strani, ki so pripomogli k tragiËnim dogodkom v prvi polovici devetdesetih,
priπteje: versko-nacionalni integrizem in versko monopolizacijo, izkljuËljivost
ter homogenizacijo znotraj teh narodov; slabo razvit ekumenizem
na institucionalnem nivoju (in veliko πirπi in moËnejπi med ljudmi samimi, torej
‘od spodaj’); konflikte z leviËarskimi ali liberalnimi sekularnimi ideologijami
in soæitje, obenem pa celo tesno sodelovanje z desniËarskimi; na eni strani
samopoveliËevanje, samoviktimizacijo in naraπËajoË obËutek ogroæenosti s strani
sosedov ter na drugi soËasne obsodbe drugih religij in narodov; pa πiroko razπirjen
triumfalizem, konzervativizem, patriarhalizem in tradicionalizem znotraj
teh treh najveËjih verskih skupnosti. Avtor je prepriËan, da so bile prav te ‘med
glavnimi ustvarjalci krize in konflikta’ (str. 166) in se dejansko niso nikoli ni-
Ëesar nauËile iz napak, ki so jih storile v svoji zgodovini, tako da so ‡ in poslediËno,
skupaj z njimi, hoËeπ-noËeπ tudi cele druæbe ‡ obsojene na njihovo po-