ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Maurizio Vitta: Pomen oblikovanja 320 tislovne pozicije. Vloga, ki jo oblikovalec oziroma oblikovalka deli ‡ poleg centralnosti ‡ s predmetom, je prav tako iluzorna, enaka nevarnost razoËaranja in nagle pozabe visi tudi nad njim oziroma njo. »e je predmet zgolj podoba, bo oblikovanje predstavljalo oblikovanje podobe; Ëe je podoba kratkotrajna, vezana na trenutek, gola “oblika dobrin”, potem bo oblikovanje abstraktno, obsedeno z modo, “narejeno za træenje”. V istem momentu, ko dobi podroËje oblikovalËeve intervencije obliko, ko je zasnovano v vsej svoji kompleksnosti, se njegova oziroma njena vloga sooËi z nevarnostjo, da pade skozi tenko meglico, da se skrËi na goli podpis na izdelku. V tem primeru bo podoba oblikovalca oziroma oblikovalke tista, ki bo potroπena, njegov ali njen kulturni znaËaj pa bo izginil skupaj z uporabno funkcijo predmeta. Ta protislovnost seveda razkriva teænjo, ne pa dokonËnega stanja. Njen zna- Ëaj je bolj druæben kot kulturen in izhaja iz vozla ekonomskih interesov, ki se zapleta okrog produkcije uporabnih predmetov. Kljub temu pa je v procesu oblikovanja vselej zahrbtno prisotno; zdi se, da zaËasno oslabi le v tistih primerih, kjer predmet, ki naj bi bil oblikovan, zahtevajo javne institucije in je torej kolektivna korist odkrito izraæena. Po drugi strani pa se ne zdi, da bi bili poskusi pobega pred træno logiko ‡ kot so bili tisti, ki so bili razviti v zadnjih letih v Italiji kot hipoteze ‡ koristni. 8 Njihova usoda je bila bolj ali manj enaka usodi podobnih eksperimentov, izvedenih iz istih razlogov na podroËju umetnosti; sprememba produktov v trgovsko blago se je prav tako zgodila, celo na viπji ravni, kar je bilo, denimo, s konceptualno umetnostjo, arte povera, earth art in tako dalje. Zdi se, da je oblikovanje, kot smo ga predstavili, oznaËeno s plodno neurejenostjo, tvegano coincidentia oppositorum, ki venomer razkriva njegovo veliËastnost, pa tudi πibkost. In zakaj tudi ne bi bilo tako? »e naj kultura oblikovanja razloæi kulturo predmetov, mora obenem deliti tudi usodo predmeta. Tako kot je predmet v naπem sistemu znak druæbene identifikacije, instrument komunikacije, uporabna podoba, krut simulaker, fetiπ in orodje, je oblikovanje instrument druæbene analize, podroËje intervencije v vsakdanje æivljenje, jezik, moda, teorija oblike, razstava, fetiπizem, trgovsko blago. Njegova moË in njegova πibkost sta kljuËni toËki druæbenega razvoja vsakdanjega æivljenja in hkrati obstranski vidik produkcije, vir kulture in potrditev prevladujoËih vrednot. Dandanes ne moremo narediti niË drugega, kot da se povsem zavemo tega protislovja, Ëetudi je to “boleËa zavest” (heglovski izraz se zdi na tem mestu zelo primeren). 8 Glej Andrea Branzi, La Casa Calda: Esperienze del Nuovo Design Italiano (Milan: Idea Libri, 1984). Ta knjiga je bila prevedena v angleπki jezik pod naslovom The Hot House: Italian New Wave Design (Cambridge, MA: MIT Press, 1984). Ti poskusi so vkljuËevali vrnitev k spontanemu oblikovanju ali mnoæiËni kreativnosti, æeleli so prenesti oblikovanje od okuæenosti s træenjem produktov k “oblikovanju zaradi oblikovanja” ter razkriti banalnost uporabnih predmetov, ki so prikazani kot makroskopiËni in paradoksni.
Reπiti to protislovje gotovo sega onkraj obsega oblikovanja in kulture na sploπno. Kot je opazil æe William Morris, le druæbena sprememba lahko pripelje do drugaËnega in bolj uravnoteæenega razmerja s stvarmi. Vsak kulturni sistem vstopi v dialektiËni odnos z druæbo, ki jo izraæa, in tudi oblikovanje ni izjema. Kot disciplina, ki je tesno povezana z vsakdanjim æivljenjem, ima avtoriteto, ki primanjkuje drugim podroËjem znanja. To dejstvo dviguje druæbeno odgovornost oblikovalcev in oblikovalk, obenem pa postavlja njihovo kulturno legitimnost na trdnejπe temelje, kot je veljalo v preteklosti. Ko razmiπljamo o pomenu oblikovanja, je najbræ potrebno zaËeti prav s te osnove. Prevedla Nataπa Velikonja Maurizio Vitta: Pomen oblikovanja 321
Page 2 and 3:
Izdajanje »asopis za za kritiko zn
Page 5 and 6:
Darij Zadnikar Preæivetje uma v ne
Page 7 and 8:
enoten evropski πtudijski prostor,
Page 9 and 10:
z naravoslovjem in tehniko: kdor de
Page 11 and 12:
“obrobnosti”. Brazilsko gibanje
Page 15 and 16:
ZapatistiËna vojska nacionalne osv
Page 17 and 18:
kot so potem rekli, nismo bili sami
Page 19 and 20:
svoji strani (Ëemur bi se reklo un
Page 21 and 22:
Ne samo, da so zrasle zapatistiËne
Page 23 and 24:
Se pravi, na træiπËu vidimo prod
Page 25 and 26:
pusti v bedi mnogo MehiËanov, tako
Page 27 and 28:
Ali pravimo, da politika ne sluæi
Page 29 and 30:
svoji dræavi in se solidarizirajo
Page 31 and 32:
1. ©e bolj se bomo povezovali s po
Page 33 and 34:
z nekorumpirano opozicijo, ki ne bi
Page 35 and 36:
Hernán Ouviña Latinska Amerika: U
Page 37 and 38:
Zaradi vsega tega moramo najprej po
Page 39 and 40:
Po drugi strani moramo, ko se lotim
Page 41 and 42:
naslavljajo vladajoËih. Skrajen pr
Page 43 and 44:
ni socialni forum in KmeËko pot na
Page 45 and 46:
»e nadaljujemo z drugo toËko, pra
Page 47 and 48:
ga gibanja kmetov brez zemlje in pr
Page 49 and 50:
materialnega okolja, ki bi bilo neo
Page 51 and 52:
moremo imeti za “podeæelsko frak
Page 53 and 54:
sporazum o javnem sektorju, razblin
Page 55 and 56:
Dina Khorasanee Upor kot ustvarjanj
Page 57 and 58:
2. METODOLOGIJA: ‘AKADEMSKI AKTIV
Page 59 and 60:
kot 5 milijonov pa v skrajni revπ
Page 61 and 62:
ve produkcije, gospodarstva, pa tud
Page 63 and 64:
jih nikoli ne da zreducirati na eno
Page 65 and 66:
lahko poimenovali ‘depolitizacija
Page 67 and 68:
MTD Solano skuπa mnoæiti prostore
Page 69 and 70:
jeni s strukturami nacionalne dræa
Page 71 and 72:
odo, avtonomijo in integriteto kot
Page 73 and 74:
Za pojem proti-oblasti, kakrπnega
Page 75 and 76:
anj, ki delijo πiroke cilje direkt
Page 77 and 78:
ljenje’ in ‘ne vedenje’. V en
Page 79 and 80:
no identificirajo po ‘skupni’ g
Page 81 and 82:
ili na dilemo, so po letu dni disku
Page 83 and 84:
oblasti. NamreË, Ëe je kolektiv s
Page 85 and 86:
Tu se pomembnost ‘jaza’ nazorno
Page 87 and 88:
terjem: druæbenim upornikom. »e r
Page 89 and 90:
DINERSTEIN, ANA (2003): “Power or
Page 91 and 92:
Chávezov projekt, ki odseva tudi v
Page 93 and 94:
nem pogovoru. Prav tako je vladi in
Page 95 and 96:
pez Maya, 2003: 219) ©tevilni dru
Page 97 and 98:
Chávezovi volivci in volivke priha
Page 99 and 100:
scenirali. (Azzellini, 2002) Na mil
Page 101 and 102:
macijsko gibanje brez Cháveza ne b
Page 103 and 104:
tov, ki bo blizu vladi. Ta obËutek
Page 105 and 106:
πene alternative πe ne obstajajo.
Page 107 and 108:
Gaπper Kralj PolitiËno æivljenje
Page 109 and 110:
med letoma 1981 in 1983 prisilno re
Page 111 and 112:
avtomobilov, dæipov in avtobusov.
Page 113 and 114:
Evrope (55 milijonov mrtvih le v dr
Page 115 and 116:
mu razmerju, izginotje implicira fa
Page 117 and 118:
priËajo o neËem bolj dramatiËnem
Page 119 and 120:
so Madres de la Plaza de Mayo socia
Page 121 and 122:
viËno afirmacijo njihovih svojcev,
Page 123 and 124:
Victoria Sanford Kolumbijske mirovn
Page 125 and 126:
vi, ki potekajo skozi fantomsko dr
Page 127 and 128:
Sporazumi med Cacarico in kolumbijs
Page 129 and 130:
imajo mirovne skupnosti zdaj vlogo
Page 131 and 132:
jaπke enote imeli veË moænosti,
Page 133 and 134:
æene akterje (ki fluidno vstopajo
Page 135 and 136:
zemlje, z manipuliranjem s cenami k
Page 137 and 138:
ki je bogato tako z revolucionarnim
Page 139 and 140:
æe prav to poletje 2005 z æe omen
Page 141 and 142:
ubogljivega izvrπevanja ‡ so pro
Page 143 and 144:
ano Zapata snail mu’ktatzobonbail
Page 145 and 146:
opisujejo v pogovorih ali v zapisih
Page 147 and 148:
ucha) do 15 (La Morelia) ali veË p
Page 149 and 150:
nem. Naπo prihodnost gradimo avton
Page 151 and 152:
V boju proti neoliberalizmu zapatis
Page 153 and 154:
prav za seminarje “Alternative v
Page 155 and 156:
uËilnicami in prostori za bivanje,
Page 157 and 158:
presij telesa iz otrok, iz nekaj ac
Page 159 and 160:
Ana Paula Gutiérrez La Lucha Sigue
Page 161 and 162:
iπka druæbena gibanja pomenijo pr
Page 163 and 164:
æaj in upanje na druæbeno integra
Page 165 and 166:
odobrila amandma za Ëetrti Ëlen U
Page 167 and 168:
selcev vkljuËuje spoπtovanje samo
Page 169 and 170:
6. ÆENSKE IN ZAPATIZEM: UDELEÆBA
Page 171 and 172:
liko je takih, ki æe imajo otroke,
Page 173 and 174:
V obeh sistemih so æenske podrejen
Page 175 and 176:
PrviË: Æenske imajo, ne glede na
Page 177 and 178:
kako so staroselke postavljene v to
Page 179 and 180:
HERNÁNDEZ, A. (2002): “National
Page 181 and 182:
Luis Hernández Navarro Zapatizem i
Page 183 and 184:
Temu laboratoriju novih druæbenih
Page 185 and 186:
V sinhroniji πirokega obËinskega
Page 187 and 188:
kot tudi z zdruæitvijo kljuËnih o
Page 189 and 190:
akumulacijo politiËne sile, se pra
Page 191 and 192:
Kelly Dowdell ZapatistiËna avtonom
Page 193 and 194:
alni model s padcem sovjetskega blo
Page 195 and 196:
Na inavguraciji Interkontinentalneg
Page 197 and 198:
ki sega æe devet let nazaj, ko je
Page 199 and 200:
CARDOSO, FERNANDO HENRIQUE in ENZO
Page 201 and 202:
ki leæi veË kot 1100 kilometrov s
Page 203 and 204:
uslug mehiπke vlade in sodelujeta
Page 205 and 206:
MEHI©KA DEMOKRACIJA Eden najpomemb
Page 207 and 208:
poboji, izginotja in zapiranje poli
Page 209 and 210:
no izvolili v generalno skupπËino
Page 211 and 212:
gerirala, da konflikti niso zasnova
Page 213 and 214:
stavnike v Chiapas, da bi podprli z
Page 215 and 216:
NGO sami spodletijo ali usmerijo sv
Page 217 and 218:
NAVARRO, FERNANDA (2005): “Una Se
Page 219 and 220:
dostop do hrane sta uporabljena za
Page 221 and 222:
Na pravicah zasnovani pristopi k za
Page 223 and 224:
Neenakost prihodkov je med neoliber
Page 225 and 226:
ne πe vedno naraπËajo. Nedavna p
Page 227 and 228:
primerjavo, prag revπËine je pri
Page 229 and 230:
kot donacijo dræave. V letu 2006 s
Page 231 and 232:
zagovarjala individualen pristop k
Page 233 and 234:
ma sta lakota in podhranjenost nara
Page 235 and 236:
Vrhunec argentinske krize sta zazna
Page 237 and 238:
Kljub temu se niso vsa druæbena gi
Page 239 and 240:
LJUDSKA ZBOROVANJA SOSESK Ljudska z
Page 241:
LITERATURA BARBER, B. (1984): Stron
Page 245 and 246:
Barbara Predan 1 (Ne)odgovornost ob
Page 247 and 248:
datno poglobil konec izhajanja veË
Page 249 and 250:
Kljub omenjenemu pa so prav ti obli
Page 251 and 252:
o tem, kakπni naj bi bili deli ozi
Page 253 and 254:
nomska razmerja. S tem æeli: pouda
Page 255 and 256:
jo pri razvoju izdelka in so pobudn
Page 257 and 258:
Papanekov protest je naletel na nak
Page 259 and 260:
seæek. Svet je prviË dobil dokume
Page 261 and 262:
Kljub temu pa obstaja v uveljavljen
Page 263 and 264:
elementa svoje identitete in najti
Page 265 and 266:
lenega oblikovanja, ki je bilo popu
Page 267 and 268:
Petra »erne Oven 1 GrafiËno oblik
Page 269 and 270: oblikovanje tudi danes moËan vpliv
Page 271 and 272: tere so bili celo oblikovani celotn
Page 273 and 274: RAZVOJ OBLIKOVANJA IN TEHNOLOGIJE K
Page 275 and 276: cialne filozofije”. 13 Potterju i
Page 277 and 278: jen, in da zaradi tega vsak sprejem
Page 279 and 280: Obe izjavi gresta æe v smer postmo
Page 281 and 282: »lovek se lahko hitro zdi moralist
Page 283 and 284: Tanja BerËon 1 Iskanje etike v obl
Page 285 and 286: V Sloveniji oblikovalci, ki delujej
Page 287 and 288: kritika Ricka Poynorja so ga prired
Page 289 and 290: πevalsko moË globalnih blagovnih
Page 291 and 292: terih meni, da so konstruktivna. Kl
Page 293 and 294: Katherine McCoy 1 Dobro dræavljans
Page 295 and 296: V tistem Ëasu me je vse bolj zaËe
Page 297 and 298: litiËno revolucionarnih, je izbral
Page 299 and 300: abljajo proces abstrakcijske analiz
Page 301 and 302: Oliver Vodeb 1 Oblikovanje je javni
Page 303 and 304: kjer so zasebni interesi tistih, ki
Page 305 and 306: ideologiji univerzalne kreativnosti
Page 307 and 308: kakovosti oblikovalskega projekta m
Page 309 and 310: uspeπno prepriËajo posameznika, d
Page 311 and 312: na trgu in æelijo delovati druæbe
Page 313 and 314: jo kot podpisniki in “zvezde”,
Page 315 and 316: RUSHKOFF D. (1996): Media Virus, Hi
Page 317 and 318: ti kulturni poloæaj materialnih pr
Page 319: merjal modernega Ëloveka s “prot
Page 323 and 324: zijo podob, podob-predmetov, preko
Page 325 and 326: kriminirani sloji kot uporabniki in
Page 327 and 328: vrednostjo in simbolno menjavo. Nje
Page 329 and 330: ‡ oblikovalci, saj ta sredstva pr
Page 331 and 332: itd., in si jih bomo vedno znova pr
Page 335 and 336: Mitja Velikonja Analizi malignih vl
Page 337 and 338: navljanje. Zato ni Ëudno, da je av
Page 341 and 342: POVZETKI Hernán Ouviña Latinska A
Page 343 and 344: Ëloveπtvo: druæbo dostojanstva.
Page 345 and 346: Jorge Ginieniewicz Nova druæbena g
Page 347 and 348: questioning the composition of the
Page 349 and 350: Marta GregorËiË Caracol ‡ pu’
Page 351 and 352: Imperij Antonio Negri, Michael Hard
Page 353 and 354: “Spoznal sem, kako sem lahko v na
Page 355: Libertarni municipalizem predstavlj
show all

ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?