ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

kakovosti oblikovalskega projekta mora biti predmet avtonomnih meril stroke in
ne posledica uËinkov spektakla.
Poleg referenc v obliki seznama naroËnikov so za oblikovalce izredno pomembne
nagrade na nateËajih in predvsem na oblikovalskih in oglaπevalskih
festivalih. Ponovno bo praviloma veljala za veËjo referenco nagrada na festivalu,
ki si je pridobil ugled s svojo medijsko prisotnostjo. Strokovnost æirije, koncept
tekmovalnega dela in naËin æiriranja so na drugem mestu in igrajo manjπo
vlogo. Razna oblikovalska in oglaπevalska tekmovanja so mestoma prehitela
strokovne, celo univerzitetne institucije v zmoænosti legitimizacije kakovosti in
strokovnosti doloËenega oblikovalskega izdelka. Ugledni kanadski oblikovalec
Bruce Mau je v svojem “Nepopolnem manifestu za rast” zapisal: “Don’t enter
awards competitions. Just don’t. It’s not good for you.” 8 Vpliv na medijsko reprezentacijo
festivalov, πe posebej oglaπevalskih, pa je razumljiv, Ëe vemo, da je
veËina prihodka komercialnih medijev rezultat oglaπevanja. Festivali in druga
tekmovanja pa so v glavnem instrument za legitimizacijo in promocijo industrije
in velik vir finanËnega prihodka njihovih lastnikov.
OGLA©EVANJE IN ODGOVORNOST
(Oglas za Slovenski oglaπevalski festival 2005) 9
Slovenski oglaπevalski festival (Sof) je eden izmed treh(!) 10 komercialnih
oglaπevalskih festivalov v Sloveniji. Festival je pomemben za oblikovalce zaradi
opisanega odnosa med oblikovanjem in oglaπevanjem in vpetosti oblikovalca
kot kulturnega posrednika v politiËno ekonomijo oblikovalskega in oglaπevalskega
posla. Posebej zanimivo je, da je najveËji nacionalni oglaπevalski
dogodek, kot ga imenujejo organizatorji, za temo Sofa 2005 izbral “Oglaπevanje
in odgovornost”.
Oglaπevanje je tarËa ostrih kritik æe desetletja (Heath, Potter). Razvoj tehnologij,
pritiski antiglobalistiËnih gibanj, kot je npr. Culture jamming, in institucionalizirano
izobraæevanje z vpeljavo predmetov s podroËja medijske pismenosti
pa so razπirili nezaupanje v oglaπevalske prakse, πe posebej med mlajπimi generacijami
(Rushkoff, 2001). Potroπnik bere oglaπevanje kot tudi druge medije vedno
bolj na naËin, da iπËe toËko manipulacije, kar je v veliki meri posledica ogla-
8 http://www.brucemaudesign.com/manifesto.html
9 Avtor oglasa je oglaπevalska agencija Futura, ki je del mednarodne oglaπevalske verige DDB, le-ta pa je
bila nosilka “kreativne oglaπevalske revolucije” v πestdesetih letih prejπnjega stoletja, ko je oglaπevanje za
kratek Ëas sicer bila kulturna kritika, kmalu pa je kritika preπla v “kul”‡ oglaπevalski recept, ki se v veË variacijah
vse od takrat s pridom uporablja in je eden temeljnih oglaπevalskih prijemov.
10 Druga dva komercialna oglaπevalska festivala sta Zlati boben, mednarodni festival, za podroËje vzhodne
Evrope, in Magdalena, oglaπevalski festival za “mlade kreativce”.
Oliver Vodeb: Oblikovanje je javni govor
307