ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

»lovek se lahko hitro zdi moralistiËen, Ëe se zavzema za staliπËe, da prispevek
oblikovanja kot stroke ne bi smel biti samo v ekonomskem smislu, ampak
da bi moralo oblikovanje prispevati tudi k napredku naπe druæbe. Polno je podroËij
v druæbi, ki so πe vedno zanemarjena od oblikovalcev. V raziskovalne projekte
s podroËja berljivosti in Ëitljivosti, s katerimi se danes ukvarjajo predvsem
psihologi, bi se morali nujno vkljuËiti tudi oblikovalci, ki bi dodali svoje strokovno
mnenje.
Eno od podroËij, kjer se oblikovanje najbolj dotika druæbe in kjer je lahko
druæbeno koristno, je gotovo informacijska grafika. S slabo informacijsko grafiko
se sreËujemo vsak dan v obliki slabo oblikovanih priroËnikov za uporabo
strojev in opreme, nejasnih navodil na zdravilih, voznega reda, ki ga zaradi
kompleksnosti in iracionalnega oblikovanja ne moremo razvozlati, strani na internetu,
ki ima slabo navigacijo in nelogiËne nivoje informacij, zapletenih in
nesmiselnih formularjev, cenikov, zemljevidov, diagramov, grafike na embalaæi,
in πe bi lahko naπtevali.
V skupino druæbeno potrebnih projektov, ki so se zaËeli pojavljati kot posledica
vpliva novih tehnologij ‡ Open Type tehnologije in Unicode sistema ‡ spadajo
tudi tipografski projekti, pri katerih oblikovalci pomagajo pri opismenjevanju,
izboljπujejo Ërkovne vrste za veËjeziËne publikacije, se borijo proti
nepismenosti v tretjem svetu, oblikujejo Ërkovne vrste za neprofitne zaloænike,
ki si sicer ne bi mogli privoπËiti specifiËnih Ërkovnih vrst, oblikujejo dokumente
za ljudi s posebnimi potrebami (na primer za otroke, starejπe, slepe in slabovidne),
sodelujejo z jezikoslovci pri projektih ohranjanja ogroæenih jezikov, sodelujejo
pri znanstvenih edicijah pomembnih redkih tekstov (na primer pri
projektih s podroËja fonetike, ki zahtevajo specifiËne tipografske znake) in πe bi
lahko naπtevali. Seveda to ne pomeni, da bi se morali zaËeti vsi oblikovalci ukvarjati
samo s karitativnimi in neprofitnimi projekti; dejstvo pa je, da so vsaj nekateri
med zgoraj omenjenimi projekti mnogo bolj izzivalni kot projekti, ki v
resnici zahtevajo samo ‘kozmetiËno’ reπitev. Zgoraj omenjeni projekti zahtevajo
ogromno racionalnega naËrtovanja in zaradi kompleksnosti temeljijo na timskem
delu razliËnih strokovnjakov, vkljuËno s specialisti iz oblikovalske stroke.
Spremembe v druæbi, ki so vodile k novim oblikam vidnih sporoËil, so vplivale
tudi na pojav raznolikosti v poklicu in delu oblikovalca. Tega sicer ne moremo
trditi za naπe kulturno okolje, kjer je poklic oblikovalca πe vedno veËinoma
obravnavan kot novejπi pojav (in to kljub temu, da visokoπolski πtudij
oblikovanja na univerzi obstaja æe veË kot dvajset let!) in kjer je oblikovalec
veËinoma πe vedno ‘doktor za vse’. V tujini, kjer imajo vidna sporoËila daljπo
tradicijo in mogoËe tudi drugaËne temelje, so potrebe trga ustvarile razliËne poklice:
ilustratorje, grafiËne oblikovalce, tipografe, oblikovalce Ërkovnih vrst,
Petra »erne Oven: GrafiËno oblikovanje in tipografija kot rezultat druæbenih procesov
281