ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

lenega oblikovanja, ki je bilo popularno pred desetletjem, in ekooblikovanja
do trajnostnega oblikovanja, ki “pomeni nenehno πirjenje teorije in prakse, pa tudi
vse bolj kritiËen pogled na ekologijo in oblikovanje”. 26 Mnogi avtorji, ki jih navaja,
vidijo razliko med zelenim in trajnostnim oblikovanjem kot razliko med
usmeritvijo k posameznemu produktu in πirπim sistemskim pristopom k Ëlovekovim
problemom.
Agenda 21, poroËilo s Svetovnega vrha v Riu, ki podpira πirπi pristop, navaja
mnoga problemska podroËja, kamor lahko vstopijo oblikovalci, Ëeprav nekatera
med njimi sodijo izven tradicionalne sfere oblikovalske dejavnosti. PoroËilo
skrajno neposredno predstavlja izzive, s katerimi se sooËa Ëloveπtvo. Doseganje
trajnostnega æivljenjskega standarda za vse ljudi zahteva izrazito nov pristop ‡ okoljsko
odgovoren globalni pristop, ki se bo sooËil s problemi. Za doseganje tega cilja lahko
uporabimo neπtete tehnike. VeËja uËinkovitost pri uporabi omejenih svetovnih virov,
zmanjπanje odpadkov in temeljita sprememba produkcijskih procesov so le
nekatere metode, ki se jih lahko posluæimo. 27 Ta mandat je nato razdeljen na πest
podroËij: kvaliteta æivljenja; uËinkovita raba naravnih virov; zaπËita globalnih
dobrin; urejanje Ëlovekovih bivanjskih sistemov; raba kemikalij in upravljanje
Ëlovekovih in industrijskih odpadkov; pospeπevanje trajnostne ekonomske rasti
na globalni ravni. Vsakemu podroËju je dodan obseæen seznam nalog, ki jih
je potrebno opraviti. Naloge, ki imajo poseben pomen za oblikovanje, kot ga πe
vedno poznamo danes, so raziskovanje in razvoj dejavnosti za nove in ponovno
uporabljive vire energije; recikliranje odpadnih izdelkov v svetovnem ekosistemu;
sprememba potratnih vzorcev potroπniπtva; zmanjπanje prekomerne
embalaæe; razvoj dostopne zdravstvene tehnologije za ruralna obmoËja; oblikovanje
okoljsko varnih mnoæiËnih prometnih sistemov; ustvarjanje nove estetike
izdelkov, izdelanih iz recikliranih materialov; razvoj tehnologije za zmanjπevanje
proizvajanja industrijskih odpadkov; πirjenje ekoloπkega in kulturnega
turizma kot novih oblik potroπniπtva; uËinkovitejπa raba gozdnih produktov; iskanje
alternativ za produkte, ki izkoriπËajo fosilna goriva; ustvarjanje boljπih
okoljskih sloganov za nove izdelke; razvoj novih mehanizmov za nadzor izrabe
globalnih virov; izboljπanje metod recikliranja odpadnega materiala v nove
proizvode; pomoË domorodnim ljudstvom, da razvijejo podjetniπtvo.
»etudi se oblikovalci z nekaterimi od navedenih problemov æe ukvarjajo
znotraj obstojeËega okvira nastajajoËe globalne ekonomije, pa mnoge spregledajo,
saj ne ustrezajo nameram njihovih tradicionalnih strank. Ker ne obstaja
temeljito preurejena oblikovalska praksa, ki bi zmogla odigrati aktivno vlogo v
26 Pauline Madge, “Ecological Design: A New Critique”, Design Issues 13, no. 2 (summer 1997): 44.
27 Agenda 21: The Earth Summit Strategy to Save Our Planet, ur. Daniel Sitarz, uvod senatorja Paula Simona
(Boulder: Earthpress, 1993): 31‡32.
Victor Margolin: Oblikovanje za trajnostni svet
265