ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Jorge Ginieniewicz: Nova druæbena gibanja in stare strukture: post-neo-liberalne teænje v Argentini
240
med sprejemanjem odloËitev. Prav nasprotno je uspelo samoupravnim tovarnam
prekoraËiti ta razkol in preiti od namena k dejanju. In prav to je razlog za
njihov delni uspeh.
Druæbena gibanja se ponavadi pojavljajo cikliËno, kar vkljuËuje intenzivno in
vËasih eksplozivno rast, obdobje energiËne moËi, ki ji sledi neizogiben padec. Za
preæivetje morajo biti druæbena gibanja ves Ëas motivirana. ©e veË ‡ preseæek mobilizacije
lahko ogrozi prvotne cilje gibanja, kajti gibanja s svojo rastjo oblikujejo
moænost za povezavo elit in opozicijskih skupin (Newmann & Tanguay, 2001).
Vseeno pa nova druæbena gibanja uteleπajo resniËno upanje za Argentino.
Ljudem so omogoËila dejanske priloænosti ‡ ne samo priloænosti za sodelovanje
in uËenje o procesu odloËanja, ampak tudi za prikaz njihovih zmoænosti ustvarjanja,
priloænosti in alternativ v nasprotju s tradicionalnimi modeli. Kot meni
Barber, je lokalna publika ali pa manjπa zasebna aktivnost odloËilnega pomena
za dræavljansko vzgojo. Ne samo, da spodbuja uËinkovite povezave, ki podpirajo
unitarno demokracijo, temveË tudi uËi presojanja javnih institucij in uri javno
razmiπljanje, kar je osnova moËne demokracije (Barber, 1984).
V argentinskem primeru izkuπnja participativne demokracije razπirja zanimanja,
razvija pa tudi bolj praktiËne oblike. UËni procesi, nastali v sodelovanju,
pospeπujejo razvoj bolj informiranih, kritiËnih in angaæiranih dræavljanov
(Schugurensky, 2004). V tem pogledu je sodelovanje v novih druæbenih gibanjih
Argentine omogoËilo ljudem konkretno izkuπnjo. Ta je pritegnila tudi pozornost
politikov, ki se sedaj zavedajo potencialov mobilizirane populacije.
V zadnjih treh letih so nekatere dræave v Latinski Ameriki nadomestile neoliberalne
vlade z bolj progresivnimi. Glede na to, da so Lula, Kirchner, Gutiérrez
in Tabaré Vázquez zmagali na volitvah in da je popularnost Eva Moralesa v
Boliviji visoka, bi se dalo govoriti tudi o vzponu strankarske levice v Juæni
Ameriki. Preoblikovanje je bilo v posameznih dræavah bolj ali manj konfliktno,
toda regija se je nauËila spreminjati vlade znotraj demokratiËnih struktur.
To je velik podvig za Latinsko Ameriko.
Izzivi so πe vedno veliki. »eprav je sedanja argentinska vlada pokazala nekatere
pozitivne in napredne pristope k doloËenim temam, kot so na primer
Ëlovekove pravice, ostaja “politiËna reforma” πe vedno nereπena. Stari politiki
ostajajo na svojih poloæajih in delajo po starem. To pomeni, da stare prakse korupcije
ostajajo kot naËin izvajanja politike v Argentini. V tem pogledu prave
spremembe πe ni bilo in prav to je dejansko tveganje za preglednost sistema. »e
bo starim strukturam uspelo preæiveti, se bo demokracija sooËila s πtevilnimi izzivi
v bliænji prihodnosti.
Prevedla Nuπa Berce