ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

LJUDSKA ZBOROVANJA SOSESK
Ljudska zborovanja sosesk so vzniknila kot urbani fenomen, preteæno iz obuboæanega
argentinskega srednjega sloja, ki je pred tem imel precej visok æivljenjski
standard. V Buenos Airesu je bilo decembra 2001 veË kot 200 zborovanj
sosesk v odgovor na poglobitev ekonomske in politiËne krize.
Zborovanja sosesk niso imela enotne politiËne organizacije ‡ bila so mnoæiËna
in spontana. Nastala so kot reakcija proti politiËnim strankam in dræavnim
institucijam v skladu s sloganom “Que se vayan todos!” 1 Po Petrasu je zavraËanje
kakrπnegakoli politiËnega predstavniπtva postalo strateπka slabost
zborovanj sosesk, saj je uteleπalo odsotnost nacionalnega vodstva, zmoænega
poenotenja razliËnih sil s koherentnim programom, ki bi meril na zavzetje dræavne
moËi (Petras & Veltmeyer, 2002).
VeËina zborovanj sosesk ni obstajala veË kot pet mesecev. Do konca aprila
2002 so tako rekoË izginila. Predlagani so trije razliËni dejavniki za razlago upada
zborovanj. PrviË: to druæbeno gibanje je bilo zgolj odziv na vladno zamrznitev
banËnih depozitov, kar je prizadelo veËino argentinskega srednjega razreda.
Ko je vlada sprostila in vsaj deloma izplaËala prihranke, se je poloæaj umiril.
DrugiË: zborovanja sosesk so bila vkljuËena v doseg nekaterih tradicionalnih in
drugih bolj radikalnih levih politiËnih strank, kar je zbudilo obËutek nezaupanja
med sodelujoËimi. TretjiË: zborovanja sosesk nikakor niso naπla naËina za
prenos svojih zahtev na institucionalno raven. Velikanske koliËine energije,
πtevilne razprave in mobilizacije se niso nikoli uresniËile.
SKLEP
Nova druæbena gibanja v Argentini so nastala kot reakcija na obuboæanje in
druæbeno dekadenco, znotraj katere je imela korupcija pomembno vlogo in je
pripeljala dræavo na rob propada. Tri druæbena gibanja, opisana v tem Ëlanku,
so imela razliËne izvore in cilje. Zdruæila so se v odloËilnem tednu decembra
2001, ko je bil Fernando de la Rua prisiljen odstopiti.
Zatem je vsaka skupina ubrala drugo pot. Piqueterosi imajo definirano identiteto
in cilje, medtem ko se delavci v zavzetih tovarnah πe vedno ubadajo s
pravnimi zadevami in dolgoroËnimi cilji. Ljudska zborovanja sosesk so tako rekoË
izginila. Spontanost in avtonomna narava mnoæiËnega upora decembra
2001 sta bila tudi slabost zborovanj sosesk, saj ni bilo nacionalnega vodstva, ki
bi bilo zmoæno poenotiti razliËne skupine v koherenten in koheziven politiËni
program. Zborovanja sosesk niso mogla premagati razkola med mobilizacijo in
1 V zaËetku januarja se je zamenjalo pet predsednikov, medtem ko je ljudstvo na ulicah klicalo: “Naj odidejo
vsi!”. (op. ur.)
Jorge Ginieniewicz: Nova druæbena gibanja in stare strukture: post-neo-liberalne teænje v Argentini
239