ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Jorge Ginieniewicz: Nova druæbena gibanja in stare strukture: post-neo-liberalne teænje v Argentini
236
pridobiti veË politiËnega nadzora nad elitami s sredstvi, ki so ponavadi oznaËena
kot neprimerna za ohranjanje institucionalne ureditve. Ekonomske, druæbene
in politiËne razmere, opisane zgoraj, so pomenile ugodne moænosti za oblikovanje
mnoæiËnih organizacij. Prepoznavni so objektivni pogoji, ki so
pozitivno vplivali na oblikovanje novih druæbenih gibanj.
Po Petrasu so k razvoju novih druæbenih gibanj pripomogli naslednji dejavniki:
1. Veliko brezposelnih industrijskih delavcev, πe nezaposlenih mladih in samohranilke iz
delno segregiranih in relativno enotnih sosesk.
2. V soseskah so æiveli πtevilni brezposelni industrijski delavci s sindikalnimi izkuπnjami
in poznavanjem na podlagi kolektivnega boja (Petras & Veltmeyer).
Seveda to ni dovolj za nastanek druæbenih gibanj, ki morajo biti sposobna
odgovoriti s pravimi strategijami in taktikami. Precejπen uspeh novih gibanj v
Argentini se je skrival v dejstvu, da so se bila pripravljena uËiti iz preteklosti.
Tako so se pastem in nevarnostim poloæaja izognila z organizacijo znotraj sosesk,
neodvisno od sindikatov in drugih birokratskih struktur, kot so na primer
politiËne stranke.
Decembra 2001 so ljudje zaËutili, da je neoliberalni model izrabljen. Dva
dneva mnoæiËnega upora in demonstracij sta povzroËila dokonËno sesutje sistema.
To je bila prelomnica, na kateri so zrasla nova druæbena gibanja, hkrati
pa so nekatera starejπa pridobila na aktualnosti.
Teorija participativne demokracije trdi, da so pridobljene politiËne izkuπnje
za ljudi pomembnejπe kot konËni izid (Pateman, 1970). Poleg tega ne moremo
obravnavati posameznikov in njihovih institucij v izolaciji. Sam obstoj institucij
niti pribliæno ne zagotavlja resniËnega demokratiËnega sistema in “maksimalna
participacija” postane kljuËni vidik participativnega modela. Taka stopnja
sodelovanja ponavadi pripelje do druæbenega uËenja, ki poteka v samem
procesu participacije. Tako je po tej teoriji glavna funkcija sodelovanja izobraæevalne
narave. Participativni sistem oblikuje samega sebe, saj se napaja prav iz
tistih karakteristik, ki jih razvija in ustvarja sodelovanje (Pateman, 1970).
Znanje, razvito v participativnem modelu, ima ponavadi moËan uËinek. Ko
se ljudje seznanijo s participativno demokracijo in zaËnejo spoznavati prednosti
tega modela, takrat postanejo bolj dovzetni in udeleæeni v πirπih problematikah,
vezanih na regionalne, nacionalne in internacionalne razseænosti (Schugurensky,
2004).
Nova druæbena gibanja so se v Argentini oblikovala kot reakcija na zastarele
politiËne strukture, ki niso bile zmoæne slediti zahtevam ljudi. Participativna
demokracija je imela dejansko “moËan uËinek”, saj so ljudje zaËeli sodelovati,
s Ëimer so postali bolj angaæirani.