ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Vrhunec argentinske krize sta zaznamovala 19. in 20. december 2001. Po
dveh dneh mnoæiËnega upora in izrednega stanja je predsednik Fernando de la
Rua sestopil z oblasti. Njegov odhod je bil posledica mnoæiËnih demonstracij. S
poveËanim druæbenim pritiskom je 20. decembra De la Rua razglasil izredno stanje
in nagovoril ljudstvo. Govor je sproæil spontan odziv ljudi, ki so na balkonih
svojih stanovanj v znak protesta zaËeli zganjati hrup z lonci, ponvami in pokrovkami.
©li so na ulice, blokirali avenije, se zbrali pred predsedniπko palaËo in prisilili
De la Ruo k odstopu. Ta dogodek je mejnik, kajti argentinska ekonomska
in politiËna kriza je sproæila mnoæiËni val spontane druæbene organizacije.
Periferna pozicija Argentine ni bila edini razlog sploπnega razkroja ekonomije.
»eprav bi lahko korupcijo imeli za enega od tipiËnih argentinskih fenomenov,
so devetdeseta leta postala obdobje, v katerem je le-ta dosegla neprimerljive
razseænosti. Ustaljene oblike korupcije, znaËilne za argentinsko zgodovino,
kot je na primer sistem pokroviteljstva ali izmenjava politiËnih uslug, so bile πe
vedno ustaljena praksa. Ob tem je proces privatizacije ustvaril nove in bolj dobiËkonosne
vire, kot jih je imela katerakoli dotedanja oblast. Mednarodne korporacije,
ki so se zavedale ugodnih razmer, niso omahovale pri izplaËevanju velikanskih
podkupnin v zameno za ugodne pogodbe. Privatizacija je pomenila
velik transfer virov iz javnega sektorja v majhne zasebne skupine. »eprav je bilo
skoraj vse dræavno premoæenje privatizirano, si je Argentina nabrala velikanski
zunanji dolg, ki ga leta 2002 ni bila veË sposobna odplaËevati.
RAZVOJ NOVIH DRUÆBENIH GIBANJ V ARGENTINI
Najpomembnejπa znaËilnost novih druæbenih gibanj je vizija moËi, ki deluje
na razliËnih ravneh in nakazuje na kolektivno samopreoblikovanje in politiËno
spremembo kot osrednjo strategijo. Poleg tega nova druæbena gibanja osvetljujejo
kot kljuËni element pomen solidarnosti (Taylor & Whittier, 1992).
Nenehno spreminjanje struktur novih druæbenih gibanj je posledica neuËinkovitosti
formalnih institucij pri reπevanju doloËenih situacij. Ta gibanja so dinamiËni
pojav, ki se lahko prilagaja in preoblikuje v skladu z novim poloæajem.
Taylor meni, da so za nova druæbena gibanja znaËilne tri temeljne vrednote. PrviË:
identiteta, kar pomeni, da se posamezniki prepoznajo kot del skupine in si
delijo nekatere kljuËne izkuπnje. DrugiË: zavest, ki se nanaπa na miselni okvir,
nastajajoË ne samo na politiËni ravni, ampak tudi v obliki ciljev, sredstev in
okolja delovanja. TretjiË: neposredno nasprotovanje prevladujoËi moËi. (Taylor
& Whittier, 1992)
Kakor zatrjuje Offe, politike nevidne javnosti dosegajo vidni vpliv na dræavljane,
kar je lahko jasno vidno v primeru Argentine. Tu dræavljani poskuπajo
Jorge Ginieniewicz: Nova druæbena gibanja in stare strukture: post-neo-liberalne teænje v Argentini
235