ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Jorge Ginieniewicz: Nova druæbena gibanja in stare strukture: post-neo-liberalne teænje v Argentini
234
Jorge Ginieniewicz
Nova druæbena gibanja in stare strukture:
post-neo-liberalne teænje v Argentini
UVOD
V devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Argentina predstavljala paradigmo
neoliberalizma. Washingtonski konsenz, ki sta ga agresivno vsiljevala Mednarodni
denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (World Bank), je podpiral
makroekonomsko stabilnost in reformo finanËnega sistema, kar je omogoËilo
neposredne tuje naloæbe. Te naj bi, vsaj teoretiËno, vodile h gospodarski rasti,
k omejevanju revπËine in poveËanju socialnih pravic. V zaËetku devetdesetih
letih so reforme navidezno delovale, leta 1997 pa so varËevalni ukrepi, ki so jih
zahtevale mednarodne organizacije, vodili v drastiËno zmanjπanje socialnih izdatkov.
Vse to je samo poveËalo revπËino in brezposelnost.
Visoka gospodarska rast v Argentini ni pripomogla k zmanjπanju revπËine.
Nasprotno, spremljala jo je visoka stopnja brezposelnosti, nizke plaËe, neenakomerna
porazdelitev bogastva in zmanjπevanje sredstev za javno izobraæevanje.
Od leta 1990 do leta 1997 je nacionalni dohodek per capita zrasel za 37 %,
toda πtevilo revnih gospodinjstev je upadlo le za bore 3 %. Po podatkih Svetovne
banke je 1994. leta 9,2 milijona ljudi æivelo pod pragom revπËine (27,4 %
prebivalstva). Do leta 1999 se je πtevilo revnih poveËalo na 13,4 milijona (36 %
prebivalstva) (Valente, 1999).
Socialne storitve so bile obËutno zmanjπane, kar je prizadelo predvsem otroke
in starejπe prebivalstvo. Med letoma 1999 in 2001 je morala Argentina za
pridobitev posojilnega paketa Mednarodnega denarnega sklada oklestiti za skoraj
osem milijard ameriπkih dolarjev socialnih transferjev (Klein, 2002). ©e veË
‡ tuje naloæbe so povzroËile πpekulacije, ki so botrovale sesutju finanËnega sektorja
in poslediËno pobegu 130 milijard dolarjev (ekvivalentnih nacionalnemu
javnemu dolgu) iz dræave. Recesija se je zaËela leta 1997 in se nadaljevala v
sploπno depresijo leta 2001. V tem Ëasu je bilo, glede na razliËno lokacijo, nezaposlenih
ali podzaposlenih od 30 do 80 % delovne sile. Hkrati je velika ve-
Ëina gospodinjstev padla pod prag revπËine (Petras & Veltmeyer, 2002).