ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

zagovarjala individualen pristop k dolgoroËnemu zmanjπevanju revπËine. Obe
organizaciji ponujata posameznikom vrsto izobraæevanja za delo, da bi poveËali
posameznikovo zaposljivost. Bistvenega pomena tukaj je, da obe skupini vidita
zaposlitvene veπËine kot mehanizem in delo kot moænost za dvig posameznika
iz revπËine. Nasprotno pa MTD ne predlaga na posamezniku temeljeËih
reπitev. MTD vidi svojo organizacijo kot boj priti silam neoliberalizma in odpoved
dræave pri izpolnjevanju njenih odgovornosti, da bi zagotovila pravico
do dela, hrane in zdravja. MTD vidi radikalno ekonomsko reformo (alternativno
kapitalistiËni) kot edino sredstvo za dejansko zmanjπanje revπËine. Ta pristop
se osredotoËi na ekonomske pomanjkljivosti ‡ brezposelnost, revπËino in
neenakost ‡ v ekonomski strukturi pod neoliberalizmom.
Obπirne ekonomske reforme, zasnovane na trenutnem ekonomskem poloæaju,
naj bi zmanjπale revπËino in negotove prehranske razmere. Strategije, ki se
osredotoËijo na poveËevanje delovnih veπËin, se sooËajo s kljuËnimi problemi,
ki obËutno zmanjπajo njihov uspeh. Glede na trdovratno in zelo visoko raven
brezposelnosti te strategije verjetno ne bodo uspeπne. Stopnja brezposelnosti se
je v zadnjih letih gibala med 17 in 20 %. Argentinska ekonomija si verjetno ne
bo mogla opomoËi v kratkem ali srednjem roku. Zato so moænosti za veËjo ekonomsko
rast in ustvarjanje delovnih mest kratkoroËno in srednjeroËno majhne.
©e veË, zaposlitev sama sploh ni zagotovilo za pobeg iz revπËine. Ocenjeno
je, da okoli 30 % redno zaposlenih ljudi v Argentini æivi v revπËini.
Medtem ko so ljudske kuhinje nedvomno pomembne v trenutnem poloæaju,
ne morejo odpraviti problema negotovih prehranskih razmer v Argentini.
To niso vitalni dolgoroËni modeli za odpravo negotovih prehranskih razmer, lakote
in podhranjenosti, saj ne morejo zadovoljiti vseh prehranskih potreb. Delujejo
z omejenimi moænostmi in kot take ne morejo priskrbeti treh obrokov na
dan, in to 365 dni na leto. Obroki, pripravljeni v ljudskih kuhinjah, tudi niso
sestavljeni tako, da bi zadovoljili specifiËno podhranjenost. Bolj kot to pripravljajo
ljudske kuhinje obroke, s katerimi razporedijo celotno hrano na najveËje
πtevilo ljudi. Imajo zelo omejeno zmogljivost, ker imajo majhen obratovalni
proraËun in so odvisne od nepredvidljivih donacij. Najbolj razumljiv razlog, zakaj
ljudske kuhinje niso dolgoroËna reπitev negotovih razmer glede hrane, je
resnost problema, saj v Argentini æivi v revπËini skoraj 17 milijonov ljudi.
Problem takπnih razseænosti ne more biti odpravljen samo s skupnostmi v obliki
organizacij. Problem negotovega dostopa do hrane v Argentini zahteva obseænejπi
in institucionaliziran odgovor.
Strategija strukturne ekonomije in politiËne reforme ostaja najbolj vitalna
strategija za zmanjπanje revπËine in negotovega dostopa do hrane v Argentini.
Zmanjπanje brezposelnosti je v veliki meri odvisno od ekonomskega okrevanja
Matias E. Margulis in Kristen Hopewell: Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno zapuπËino revπËine in lakote v Argentini
231