ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

ne πe vedno naraπËajo. Nedavna poroËila medijev so izdala dokaze o skrivnih
dogovorih in doloËanju cen æivil med proizvajalci in prodajalci. Kljub nenehnim
zahtevam javnosti po odpravi problema naraπËajoËih cen hrane, so argentinski
vladi ukrepi, da bi ga odpravila, spodleteli. Leta 2004 je dræava zaËela
brezposelnim z otroki dajati denarno pomoË, in sicer 150 pesov na mesec. Vendar
pa je ta vsota samo delËek tistega, kar posameznik potrebuje za zadovoljitev
osnovnih prehranskih potreb. 5
Kombinacija visoke ravni revπËine in brezposelnosti je skupaj z naraπËajoËimi
cenami hrane v Argentini povzroËila negotov dostop do hrane, kot ga πe ni
bilo. Te so v Argentini rezultat ovir pri dostopu do hrane in ne ovir v razpoloæljivosti
hrane. »e izhajamo iz Senove teorije upraviËenosti, je veliko posameznikov
v Argentini izkusilo neuspeh upraviËenosti na podlagi Ëasa in upraviËenosti
na podlagi transferjev. 6 UpraviËenosti na podlagi Ëasa so spodletele pri
brezposelnih posameznikih (ki nimajo nobenih sredstev za nakup hrane) in pri
zaposlenih posameznikih, ki æivijo v revπËini (ki imajo dohodek, vendar premajhen,
da bi lahko zadovoljil njihove prehranske potrebe). UpraviËenosti na
podlagi transferjev so prav tako spodletele, ker dræava ni oskrbela posameznikov
z zadostnimi sredstvi (t.j. transferji dohodka, nadzor cen) da bi lahko kupili
primerno hrano. Argentinska dræava v πtevilnih primerih pravzaprav zmanjπuje
transferje skupinam, ki jih pesti negotov dostop do hrane. 7 Neuspeh
upraviËenosti na podlagi Ëasa in transferjev je neposreden rezultat ekonomske
krize, ki jo je povzroËila neoliberalna ekonomska politika, uvedena leta 1989.
Iz perspektive pravic je to nedvoumna krπitev spoπtovanja varstva in izpolnjevanja
pravice do hrane s strani dræave.
LJUDSKE KUHINJE: OZADJE IN ©TUDIJE PRIMEROV
Ljudske kuhinje so v Argentini dokaj nov pojav. Odpirati so jih zaËeli konec
devetdesetih, kar ni presenetljivo, hkrati z naglim stopnjevanjem brezposelnosti
in ekonomskim poslabπanjem v Argentini. Ni natanËnih podatkov o
tem, koliko ljudskih kuhinj trenutno obratuje v Argentini. To ni preseneËenje,
saj so veËinoma nastale in delujejo neodvisno, na majhnih lokalnih obmoËjih,
raztresene po vsej dræavi. ©tevilne izmed njih nimajo uradne ali formalne vezi
5 Po πtudiji, ki jo je izvedel znani nacionalni Ëasopis Clarin (1. July, 2005), ki temelji na nacionalni statistiki,
bi povpreËna druæina potrebovala najmanj 420 pesov na mesec, da bi lahko kupila polovico dobrin, ki so
potrebne, za umestitev nad uradni prag revπËine.
6 UpraviËenosti na podlagi proizvodnje so zunaj okvira te πtudije, ker bi to zahtevalo raziskovanje vsakdanjika
kmetov.
7 Leta 2005 je argentinska vlada odpovedala naËrtovano poviπanje meseËnih pokojnin. Veliko starejπih dræavnih
upokojencev æivi v revπËini zaradi prenizkih pokojnin, da bi lahko pokrili osnovne æivljenjske stroπke,
in zmanjπanja æivljenjskih prihrankov kot posledice devalvacije.
Matias E. Margulis in Kristen Hopewell: Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno zapuπËino revπËine in lakote v Argentini
225