ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Matias E. Margulis in Kristen Hopewell: Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno zapuπËino revπËine in lakote v Argentini
224
NEGOTOV DOSTOP DO HRANE
Argentina je ena najveËjih svetovnih pridelovalk in izvoznic hrane, zato
razpoloæljivost le-te ne bi smela biti problem. Po FAO proizvede 15.803 kalorij
na osebo na dan; pribliæno sedemkrat veË, kot je predlagan minimum dnevnega
zauæitja kalorij. Te πtevilke kaæejo, da Argentina pridela veË kot dovolj hrane,
da bi zadovoljila domaËe potrebe.
Kljub obilnim in naraπËajoËim zalogam hrane med obdobjem neoliberalizma
sta soËasno narasli tudi podhranjenost in lahkota. Podhranjenost je bolj
opazna in izmerljiva pri otrocih. Leta 2002 se je podhranjenost pokazala v nezadostni
teæi in okrnjeni rasti pri 5 do 12 % otrok (ECLAC, 2004b). Te πtevilke
podhranjenosti so skoraj dvakrat tolikπne, kot so bile leta 1985. Podatki
Svetovne zdravstvene organizacije (2003) kaæejo, da podhranjenost otrok grozljivo
naraπËa od sredine devetdesetih. Otroci so zaradi revπËine in lakote prekomerno
prizadeti. Po Movimeneto Nacional de los Chicos del Pueblo (MNCP),
nevladne organizacije, ki deluje na podroËju varstva otrok, devet milijonov in
pol otrok æivi v revπËini in veË kot 100 otrok, mlajπih od petih let, vsak dan
umre zaradi nje. Ob spoznanju dolgoroËnih uËinkov revπËine in podhranjenosti
na otroπki razvoj in æivljenjske moænosti v prihodnosti (poleg prihodnjega dræavnega
nadomeπËanja druæbenega kapitala) je MNCP skupaj s πtevilnimi drugimi
nevladnimi organizacijami od vlade zahtevala, da sprejme takojπnje
ukrepe za zmanjπanje in odpravo otroπke revπËine in lakote.
RevπËina je najpomembnejπi vzrok negotovega dostopa do hrane, lakote in
podhranjenosti. NaraπËanje revπËine in absolutne revπËine med obdobjem neoliberalizma
je povzroËilo, da so milijoni druæin postali preprosto preveË revni,
da bi lahko zadovoljili svoje osnovne prehranske potrebe. Nedavna πtudija, ki
jo navaja Gospodarska komisija za Juæno Ameriko in Karibsko obmoËje pri
Zdruæenih narodih (ECLAC), ugotavlja, da se dostop do hrane πe naprej
zmanjπuje, kar od leta 2002 vodi v Ëedalje veËjo razπirjenost lakote in podhranjenost.
Navaja tudi, da so vzroki za lakoto in podhranjenost povezani s pomanjkanjem
sredstev v gospodinjstvu za nakup potrebne hrane v zadostni koliËini
in kakovosti. (ECLAC, 2004b). ©tudija tudi omenja, da se revne
skupine, ki se od sredine devetdesetih spopadajo z upadanjem dnevnih obrokov
hrane, po ekonomski krizi leta 2001 sreËujejo tudi z dodatnimi ovirami pri dostopu
do zadostne koliËine hrane.
Drugi dejavnik, ki je posledica nadaljnjega zmanjπevanja dostopa do hrane,
so njene strmo naraπËajoËe cene. Razvrednotenje pesa leta 2001 in temu slede-
Ëa inflacija sta moËno vplivala na ceno hrane. Med decembrom 2001 in majem
2003 je indeks cene æivil narasel za 62 %. Za primerjavo, inflacija drugih dobrin
je bila v enakem obdobju 44-odstotna (ECLAC, 2004b). Medtem cene hra-