ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Na pravicah zasnovani pristopi k zadostnemu dostopu do hrane so v zadnjih
letih dobili πirπo podporo. Pravica do zadostne koliËine hrane je priznana z
mednarodnimi Ëlovekovimi pravicami. Vsebovana je v Mednarodnem paktu o
ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 2 in je bila leta 1996 poglaviten
element sklepa Svetovnega vrha o hrani. Zmanjπanje lakote in revπËine na polovico
do leta 2015 je prvi izmed razvojnih ciljev tisoËletja Zdruæenih narodov.
Trenutno se dræavne vlade dogovarjajo o volunterskih smernicah, da bi zadostili
pravici do hrane po FAO. 3 Pravica do zadostne koliËine hrane je moËna
moralna zahteva, ki zagovarja, da ima vsak posameznik pravico do zadostne koliËine
hrane in da je dolænost dræav, da spoπtujejo, varujejo in izpolnjujejo to
pravico, Ëe posamezniki naletijo na ovire pri dostopu do hrane.
Dolænosti, ki izhajajo iz pristopa, ki je zasnovan na pravicah ‡ πe posebej pri
dræavnih in drugih zunanjih akterjih ‡ so znaËilne in bistvene. Tak pristop verodostojno
dokazuje ne le to, da mora dræava zadostiti potrebam, temveË tudi
to, da imajo posamezniki pravico zahtevati te pravice od dræave. Po tem pristopu
so dræave zavezane zagotoviti ekonomske, politiËne in druæbene razmere, ki
omogoËajo posameznikom, da prejemajo in uæivajo te pravice. Ni dolænost dræav
samo priskrbeti posameznikom zadovoljive koliËino hrane, Ëe ti nimajo zadostnega
dostopa do nje, temveË so zavezane ustvariti razmere, v katerih imajo
vsi ljudje zadosten in stabilen dostop do hrane, da bi æiveli zdravo æivljenje.
Nasprotno pa, Ëe dræava izvaja politike, ki uniËujejo in spodkopavajo dostop do
hrane, kar vodi v lakoto in podhranjenost, je treba na tako dræavo gledati kot
na neuspeπno v spoπtovanju, varovanju in izpolnjevanju pravice do hrane in
Ëlovekovih pravic.
‘NEOLIBERALISMO’ V ARGENTINI IN NJEGOVE POSLEDICE
Neoliberalni poskus v Argentini je bil predmet πtevilnih akademskih razprav
in pozornosti. Zato bo ta del prinesel le beæen pregled in se osredotoËil
predvsem na rezultate tega poskusa. V Argentini je bil neoliberalni ekonomski
model z navduπenjem sprejet v Ëasu administracije predsednika Carlosa Menema
(1989‡1999). Zasnovan na notoriËnem ‘washingtonskem konsenzu’ je ta
model dal prednost privatizaciji, zmanjπanju javnega sektorja, uravnoteæenju
2 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Ëlen 11, navaja “ Dræave pogodbenice tega
Pakta, ki priznavajo vsakomur temeljno pravico do varstva pred lakoto, bodo posamiË ali v mednarodnem
sodelovanju sprejele potrebne ukrepe, vπtevπi sem tudi konkretne programe: a) za izboljπanje metod
proizvodnje, shranjevanja in distribucije æivil s popolnim izkoriπËanjem tehniËnih in znanstvenih znanj, s πirjenjem
znanja o zdravi prehrani ter z razvijanjem ali reformo agrarnih sistemov, tako da bi zagotovile Ëim
uËinkovitejπi razvoj in uporabo naravnih bogastev; b) za praviËno delitev svetovnih æivilskih rezerv glede na
potrebe, upoπtevaje pri tem probleme tako dræav, ki æivila uvaæajo, kot tudi dræav, ki jih izvaæajo.”
3 Zadnji osnutek je na internetni strani ftp://ftp.fao.org/unfao/bodies/council/cl127/J3345e1.pdf.
Matias E. Margulis in Kristen Hopewell: Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno zapuπËino revπËine in lakote v Argentini
221