ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN), Mehika ©esta deklaracija iz Lakadonskega pragozda
22
3. O TEM, KAK©EN SE NAM ZDI SVET.
Sedaj vam bomo razloæili, kako mi zapatisti vidimo tisto, kar se dogaja v svetu.
Torej vidimo, da je kapitalizem tisti, ki je trenutno najmoËnejπi. Kapitalizem
je druæbeni sistem, naËin, na katerega so v neki druæbi urejene stvari in posamezniki,
kdo ima in kdo nima, kdo ukazuje in kdo uboga. V kapitalizmu jih
obstaja nekaj, ki imajo denar, torej kapital in tovarne in trgovine in polja in
veliko stvari, in obstajajo drugi, ki nimajo niË, razen svoje moËi in svojega znanja
za delo; in v kapitalizmu poveljujejo tisti, ki imajo denar in stvari, ubogajo
pa tisti, ki nimajo drugega kot zmoænost za delo.
Kapitalizem torej pomeni, da obstaja peπËica tistih, ki imajo velika bogastva,
ampak do njih niso priπli, ker bi zadeli na loteriji, ker bi naπli zaklad, dedovali
od kakπnega sorodnika, paË pa imajo v lasti bogastvo, ker izkoriπËajo mnoæice,
se pravi kapitalizem je osnovan na izkoriπËanju delavcev, to pomeni, da
delavce izkoriπËajo in z njimi iztræijo, kolikor profita paË morejo. To je nepraviËno,
saj delavec ne dobi plaËano, kolikor je vredno njegovo delo, ampak komaj
toliko, da malce poje in si malce odpoËije, drugi dan pa se spet vrne k izkoriπËevalcu,
na podeæelje ali v mesto.
Kapitalizem ustvarja svoje bogastvo tudi s prilaπËanjem, se pravi s krajo, saj
odvzamejo drugim tisto, kar jim pride prav, na primer zemljo in naravna bogastva.
Kapitalizem je torej sistem, kjer so roparji na prostosti, so obËudovani in postavljeni
za zgled.
Sploh pa izkoriπËanje in prilaπËanje v kapitalizmu vzdræi, ker zapira in pobija
tiste, ki se upirajo krivici.
Tisto, kar najbolj zanima kapitalizem, je produkt, saj z nakupi in prodajami
delajo zasluæke, tako da kapitalizem vse obrne v produkt, trguje z ljudmi, z naravo,
s kulturo, z zgodovino, z zavestjo. Po kapitalistiËnem prepriËanju se lahko vse
kupi in proda. In vse skrije za produkt, da ne bi videli izkoriπËanja, ki ga povzro-
Ëa. Produkti se torej kupujejo in prodajajo na træiπËu. In izkaæe se, da træiπËe ne
sluæi samo nakupu in prodaji, paË pa tudi prikritju izkoriπËanja delavcev. Na primer,
na træiπËu vidimo æe zapakirano kavo, v liËni vreËici ali kozarcu, ne vidimo
pa kmeta in njegovega trpljenja ob æetvi kave, in ne vidimo kojota, ki ga je tako
slabo plaËal za njegovo delo, in ne vidimo delavcev v velikem podjetju, ki so ob
pakiranju kave dajali vse od sebe. Ali pa pogledamo napravo za posluπanje glasbe,
kot so cumbias, rancheras in corridos (zvrsti mehiπke glasbe) ali katerekoli æe
paË, in vidimo, da je zelo dobra, saj ima dober zvok, ne vidimo pa delavke v maquiladori,
ki se je veË ur borila, da je sestavila æice in dele aparata, in komaj da so
ji sploh plaËali tisto bedno mezdo, in æivi daleË od svojega delovnega mesta, in
zapravi dobrπen del za vozovnico, sploh pa se izpostavi velikemu tveganju, da jo
ugrabijo, posilijo ali ubijejo, kot se dogaja v Ciudad Juarezu v Mehiki.