ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Debra D. Chapman: Strateπka, oportunistiËna in post-volilna avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov iz Mehike
214
ja 2004, so bile πole veË mesecev brez uËiteljev in ni bilo jasno, kdaj bi njihovo
mesto lahko bilo spet zapolnjeno.
To sta samo dve osnovni storitvi, za kateri so zapatisti morali iznajti alternativne
ureditve, ki bi jih v nasprotnem primeru priskrbela dræava. Bolj nedavno
so zapatisti prosili za dræavno in mednarodno finanËno pomoË za njihove skupnosti.
Æal je Bancomer obvestil EZLN, da so morali do konca junija 2005 zapreti
njihov banËni raËun. 10 Banke trdijo, da je Enlace Civil vpleten v pranje denarja
in da oni noËejo biti del tega. Kot reËeno, je zapatistiËno prejemanje
denarja od nacionalne politike, nacionalnih ekonomskih institucij in virov zanimiva
politiËna strategija.
SKLEP
Boj za avtonomijo je predvsem boj v okviru odnosov med dræavo in druæbo.
Ta odnos je prinesel revπËino in izkljuËitev staroselskih skupnosti v Mehiki.
Primeri, ki sem jih prouËevala, so samo trije od πtevilnih bojev za avtonomijo
po vsej Mehiki, vsak je specifiËen glede svojih zahtev, uporabljajo pa skupne
pristope. PolitiËno-ekonomski poloæaj v Mehiki je tak, da se prepad med bogatimi
in revnimi Ëedalje bolj poglablja, s tem ko neoliberalni naËrt bliskovito
napreduje. Naivno bi bilo sklepati, da je mehiπka dræava za staroselska vpraπanja,
v Chiapasu, v kateremkoli zgodovinskem trenutku, imela kakrπen koli interes.
Pravzaprav so se staroselci oznaËili za “izkljuËene”.
Ljudstvo Tlalnepantla se πe vedno opira na javne sluæbe in finanËne podpore,
ki jih vodi dræava v njihovem boju za priznanje njihovih izbranih zastopnikov.
Njihova razglaπena “postvolilna avtonomija” je uporabna samo toliko, kolikor
so se Tlalnepantla trudili protestirati, pisali pisma in se pogajali z vladnimi
usluæbenci, vse pa je naletelo na gluha uπesa. Nasilno prevzemanje obËinskih
zgradb se lahko konËa s tragedijo, lahko pa tudi pokaæe dræavi resnost nekoga v
boju. Osnovna prednost, ki jo lahko najdemo v primeru Tlalnepantla, je, da so
vladne storitve, kot so na primer izobrazba, zdravstvo in infrastruktura, πe naprej
zagotovljene. Delati znotraj obstojeËih struktur ne bo naslavljalo krivic ali
πibkosti kapitalistiËnega sistema, bo pa zagotovilo minimalno koliËino zahtevanih
sredstev, ki dovoljujejo ljudem, da nadaljujejo boj.
Po drugi strani zapatistiËna strategija popolne avtonomije od dræavnih
struktur, vendar z odvisnostjo od nacionalne in mednarodne NGO podpore,
prepuπËa skupnosti tveganju nerazreπitve in diskontinuitete te podpore, ko
10 BanËni raËun je v bistvu raËun Enlace Civil, civilne organizacije, ki deluje kot vezni Ëlen med EZLN in civilno
druæbo.