ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

no izvolili v generalno skupπËino. Posebnost njihovega boja je ohranitev “rab
in obiËajev” pri doloËanju njihovih zastopnikov, nadaljuje pa se v kontekstu
celotne bitke za ohranitev πtevilnih vidikov njihovega naËina æivljenja, za katere
mislijo, da so ogroæeni. Skupnost ne zavraËa finanËne pomoËi vlade. Ima
koristi od priskrbljenih storitev, kot so πole, uËitelji, zdravniki in druge zdravstvene
storitve. Od dræave ne zahteva popolne avtonomije. Pravzaprav njihov
postvolilni pristop k avtonomiji ponovno potrdi njihovo priznanje nacionalne
dræave, medtem ko zahtevajo svoje pravice in se borijo za priznanje svojih izvoljenih
predstavnikov. To je kontinuiran boj z dræavo, za tekoËo vodo, namakalne
sisteme in zemljiπke pravice. Pomembno je omeniti, da je Morelos ena bogatejπih
dræav v Mehiki s turistiËnimi letoviπËi in polnimi bazeni. Nacionalna
kmetijska industrija æivi od gojenja cvetja, od kultivacije nopala do gojenja
sladkornega trsa. »eprav bi zgoraj omenjena industrija lahko imela veliko potenciala
za regijo, so delavci premalo plaËani in preveË delajo (glej Subcomandante
Marcos 2003: 118).
PARACHO
Paracho je ena πtevilnih staroselskih obËin v dræavi Michoacan, ki so zahtevale
razreπitev politiËnih krivic, ki jih je vsilila mehiπka vlada. V Michoacanu
je pribliæno 3600 staroselcev, ki prejmejo manj kot eno minimalno plaËo 3 in v
nekaterih primerih ne prejemajo nobenega plaËila za svoje delo. Pribliæno
108. 000 jih æivi med eno in dvema minimalnima plaËama na dan (La Jornada
Michoacan, 25. maj, 2005: 14).
P’urhepécha, staroselci s tega obmoËja, so predvsem kmetje, gojijo brokoli,
krompir, korenje, jagode, æito in zelje. ObmoËja, ki mejijo na jezera, so odvisna
od ribolovne industrije. Po vsej dræavi je na stotine hektarov z nereπenimi
zemljiπkimi vpraπanji. Nekatera od teh vpraπanj ostajajo nereπena æe veË kot 85
let (Pedro Victoriano Cruz in Lamberto Hernandez, 1. avgust 2004).
Paracho, obËina, ki me tukaj zanima, je poznana po manufakturi kitar. ©tirideset
odstotkov prebivalcev v Parachu je odvisnih od industrije kitar, da preæivijo,
naj si bo glede proizvodnje ali prodaje. Eden veËjih udarcev za skupnost
je nastopil leta 1996, ko so kitare zaËele prihajati v Mehiko iz Kitajske, prodajale
so se po niæji ceni, kot so jih bili sami sposobni izdelovati. To je bila seveda
neposredna posledica Nafte, ki je odstranila vse zaπËite dræavne industrije in
olajπala uvoz dobrin, izdelanih v tujini, pod regulacijami revidiranih tarif (glej
Posada Garcia, 2004). Russell (1997: 28) nas opomni, da so se te spremembe
3 Ena minimalna plaËa je v Ëasu raziskav znaπala pribliæno pet kanadskih dolarjev na dan.
Debra D. Chapman: Strateπka, oportunistiËna in post-volilna avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov iz Mehike
209