ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

poboji, izginotja in zapiranje politiËnih nasprotnikov. Legitimizacija je sama na
sebi kontroverzni koncept v kontekstu endemiËne volilne korupcije. »e povzamem,
v dræavi, kjer oblast izkoriπËa svojo moË, da lahko vlada nemoËnim, je
teæko priËakovati pokorπËino vladavini dræave.
To nas pripelje do naπih πtudijev primerov.
©TUDIJE PRIMEROV
Tu so trije institucionalni regulatorji, na katere se opirajo vsi primeri, da bi
upraviËili svoj boj za avtonomijo. Prvi je 39. Ëlen mehiπke ustave, ki je bil dopolnjen
leta 1992 in doloËa, da “je nacionalna suverenost v jedru in izvoru v
rokah ljudi. Vsa politiËna oblast izhaja iz ljudstva in namena pomagati ljudstvu.
Ljudstvo ima ob vsakem Ëasu neodtujljivo pravico spremeniti ali preoblikovati
obliko vladanja.”
Drugi, na katerega se sklicujejo, je Konvencija 169 Mednarodne organizacije
dela (ILO), ki jo je mehiπka vlada ratificirala leta 1990 in je poloæila temelje
za boj staroselskih ljudstev za prepoznanje kot razliËnih druæb. Konvencija,
ki je bila sprejeta 5. septembra 1991, je zamenjala konvencijo staroselske in
plemenske populacije iz leta 1957. Konvencija ILO vkljuËuje provizije za stvari,
kot so varstvo zemljiπkih pravic, izobrazbo, kulturno identiteto in zdravstvo.
7. Ëlen πtevilka 1 (ILO: 1991) izjavlja:
Obravnavana ljudstva imajo pravico odloËanja o svojih lastnih prioritetah
v procesu razvoja kot vpliva na njihova æivljenja, prepriËanja, institucije in duhovno
blaginjo in zemljo, ki jo obdelujejo ali drugaËe izkoriπËajo, in izvrπevanja
nadzora v mogoËem obsegu nad njihovim ekonomskim, druæbenim in kulturnim
razvojem. Udeleæena so tudi pri oblikovanju, izvrπevanju in
vrednotenju programov za nacionalni in regionalni razvoj, ki lahko neposredno
vpliva nanje.
»e povzamemo (glej Red por la Paz 2003: 95), Konvencija 169 prepozna
pravico do samoodloËbe in avtonomije in pravne, teritorialne, socialne, ekonomske
in kulturne pravice.
TretjiË in kot najpomembnejπe, so vsa tri gibanja priπla zahtevat izvrπitev
Sporazumov iz San Andresa, ki sta jih februarja 1996 podpisali mehiπka vlada
in EZLN. V sporazumih je vlada privolila, da bo preoblikovala ustavo tako, da
bo priznala staroselsko avtonomijo v Mehiki, veËjo staroselsko zastopanost v
politiËnih procesih, zagotovilo sodnih, politiËnih in kulturnih pravic in tudi
prepoznavo staroselcev kot “subjekta ljudskih pravic” (Muòoz Ramírez 2003:
118). »eprav staroselci tega niso imeli za izËrpen seznam zahtev, so bili pripravljeni
popustiti in se boriti za uresniËitev teh sporazumov. Mehiπka vlada je pre-
Debra D. Chapman: Strateπka, oportunistiËna in post-volilna avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov iz Mehike
207