ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Debra D. Chapman: Strateπka, oportunistiËna in post-volilna avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov iz Mehike
206
in dræavni socializem. V podporo temu argumentu je navedeno, da so sporazumi
o trgovini, kot so NAFTA, MERCOSUR in FTAA, oblikovani, kodificirani
in implementirani s samimi nacionalnimi dræavami.
Holloway trdi, da je konvencionalna ideja nacionalne dræave kot suverenega
telesa nepravilna, saj ne upoπteva, da so dræave vpletene v ta sistem kapitalistiËne
organizacije. “KapitalistiËni druæbeni odnosi nikoli niso bili omejeni z
dræavnimi mejami, tako da je bilo vedno zmotno misliti o kapitalistiËnem svetu
kot o vsoti razliËnih nacionalnih druæb” (Ibid., glej tudi Braunmuhl 1978 in
Holloway 1995). ©e veË, Perez-Baltodano meni (2004: 58), da “globalizacija
spodbuja osamitev pomembnih komponent procesa ustvarjanja pravil od pritiskov
domaËe politike in pogosto reducira zmoænost dræav na Jugu, da bi se odzvale
na druæbene potrebe in zahteve, πe posebej, kadar nasprotujejo racionalizaciji
globalnega trga”.
V klasiËnih razpravah Locke na primer trdi, da je “dræava politiËna oblast,
ki ima pristojnost sestavljanja zakonov s smrtnimi kaznimi in poslediËno Ëedalje
manj kazni za regulacijo in ohranjanje posesti in za zaposlovanje skupnosti
za izvajanje takπnih zakonov in za zaπËito sploπne blaginje pred zunanjo πkodo,
vse to v javno dobro” (1962: 118).
Mehiπka dræava je oËitno izkljuËila iz politiËnega procesa veliko razliËnih
druæbenih sektorjev, kot so staroselci. Dræavni uradniki so sistematiËno ignorirali
dræavne zakone, ko so πirili svoj vpliv nad celotno druæbo. To je bilo πe posebej
oËitno v 73 letih enostrankarskega vladanja Partido Revolutionario Institucional
(PRI), ko je bila volilna korupcija temeljno sredstvo za ohranjanje
oblasti. Jasno je, da so se kot odgovor na to staroselska ljudstva po vsej Mehiki
zdruæila v boje za avtonomijo.
Weber (1965: 77‡78) po drugi strani definira dræavo kot Ëloveπko skupnost,
ki (uspeπno) dræi monopol fiziËnega nasilja na danem ozemlju … Dræava je kot
edini vir s pravico do uporabe nasilja … dræava je razmerje, kjer Ëlovek vlada
Ëloveku, razmerje, podprto s sredstvi za legitimizacijo … nasilja. »e naj dræava
obstaja, mora biti nadvladani pokoren avtoriteti, ki se sklicuje na oblast.
V Mehiki je polno primerov uporabe nasilja organov, ki niso dræavni, da ne
omenjamo nelegitimnega nasilja same dræave. Na podeæelskih obmoËjih, kot so
Chiapas, Morelos in Sonora, kjer so bile zemljiπke pravice in obdelovanje zemlje
sporna vpraπanja, je nedræavno nasilje naraslo med revnimi kmeti in veleposestniki.
Ti so z ekonomsko moËjo organizirali tako imenovane guardias blancas,
halcones in pistoleros; z uporabo oroæja in fiziËnega nasilja naæenejo revne
kmete in staroselce z zemlje, medtem pa mehiπka dræava zamiæi pred temi dogodki.
Ideja legitimnega nasilja, kot jo definira Weber, je dvomljiva sama na sebi,
sploh Ëe se spomnimo na krπitve dræave s takimi nasilnimi praksami, kot so