ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

ki leæi veË kot 1100 kilometrov stran od Ciudad de Mexica. Na zaËetku je pomembno
poudariti razliko med gibanjema obËinskih vlad na eni strani in zapatistiËnim
gibanjem na drugi. Prebivalstvo v Tlalnepantla in Parachu je odvisno
od mehiπke vlade, ki jim zagotavlja osnovne storitve, medtem ko se
zapatistiËne skupnosti zanaπajo na podporo mednarodne in “civilne druæbe”.
Na boje za avtonomijo lahko vpliva veliko razliËnih dejavnikov, kot so etniËnost,
ideologija, religija in ekonomski poloæaj. Druæbeno-kulturni dejavniki,
kot so etniËnost, jezik in religija, so pripomogli h koheziji πtevilnih bojev za avtonomijo,
vkljuËno s tistimi, ki razmejujejo teritorialne enote. Boji na Severnem
Irskem in v Quebecu so taki primeri. Odnosi med dræavo in druæbo, naj bo
to v obliki “konfliktov centra-periferije, veËine-manjπine ali moËnih-nemoËnih”
(Hannum 1990: 4), so pogosto odloËilni dejavniki. Ni nenavadno za dræave
kjerkoli, da se ne menijo za potrebe tistih, ki spadajo pod tako imenovane
skupine manjπin. Take skupine pogosto ne ustrezajo statusu quo, ko se
borijo, da bi ohranili svoje politiËne, lingvistiËne, etniËne, kulturne ali druæbene
prakse in identiteto. Te skupine so ponavadi slabo politiËno zastopane in
ekonomsko marginalizirane. Hannun (Ibid.: 9) na primer povzame Stavenhagna,
da razloæi, kako je bil koncept “Notranja kolonizacija” uporabljen za opis izkoriπËanja
politiËno in ekonomsko πibkejπih regij in/ali skupin s strani moËnejπe
urbane elite, tako kot tudi za sugestijo na vzporednice med pravicami
staroselcev in drugih skupin za samoodloËbo in priznano samoodloËbo uradno
[sic] koloniziranih ljudstev.
KonËno se lahko pokaæe, da so z globalizacijo financ, industrije in komunikacije
potrebe manjπin padle πe niæe na politiËni agendi kot v preteklosti. MogoËe
je, da neka kombinacija zgoraj navedenih dejavnikov razloæi, zakaj se skupine
zatekajo k ustvarjanju avtonomnih struktur, da bi ohranjali obËutek
pripadnosti, ohranili identiteto in/ali zagotovili aktivno udeleæbo v politiËnem
procesu. Primeri avtonomnih struktur se gibljejo od multi-etniËnih druæb v
Aziji ali Afriki, kot sta ©rilanka in Sudan, do nedræavnih druæb, kot so Kurdi v
Iraku ali staroselskih ljudstev, kot so zapatisti v Mehiki ali Miskitos v Nikaragui,
do “neodvisnih kolonij”, kot je Hongkong (glej Hunnum 1990: 123).
Preko teh primerov avtonomije se lahko najdeta obe stopnji razlikovanja
avtonomije in razliËnih pristopov k njej. Primeri, ki jih bom raziskovala, se nahajajo
v etniËno staroselskih, ekonomsko obuboæanih kmetijskih regijah, katerih
prebivalstvo se politiËno bori za razliËne tipe avtonomije, ki bo najbolje
ustrezala razmeram njihovih odnosov z nacionalno dræavo.
Debra D. Chapman: Strateπka, oportunistiËna in post-volilna avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov iz Mehike
201