ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija
190
“Naj umre smrt, naj æivi æivljenje!” so vzklikali zapatisti prvega januarja 2004 v
San Cristóbalu de las Casas.
Odporniπtvo poveËuje verjetnost vznika drugaËne politike in programa. Ne
da bi zavraËal moænost globinske socialne transformacije, temveË jih omogoËa.
»e danes ne obstaja takπna politika, ne pomeni, da ne bo obstajala. Njegova
prisotnost vsebuje odpore celega sveta. Kar je danes neizogibno, ni emancipacija,
paË pa neoliberalizem, ki pospeπeno vodi v krizo civilizacije. Ta uporniπtva,
bolj kot katerakoli doktrina, spodbujajo vrednote in trdna naËela, ki se uteleπajo
v naËinu delovanja in razmiπljanja. Niso vztrajali pri spreminjanju na
podlagi odliËnosti svojega predloga, paË pa na sposobnosti delovanja. Ne samo,
da mislijo na spremembo, jo tudi æivijo. Razlikujejo med prostorom, po katerem
se giblje njihov boj od njegovih ciljev.
Odgovori na teoretiËna vpraπanja zapatizma so, kot so oni poudarili, v praksi.
So produkt specifiËne izkuπnje, refleksije realnosti, v kateri se gibljejo, ne pa
rezultat predhodnih velikih ideologij. Izvirajo iz nekega novega politiËnega in
druæbenega osnutka. Osnove in razlogi so druæbeno zakoreninjeni.
Nimajo vse oblike boja proti neoliberalizmu progresivne vsebine. Niso redki
tisti, ki se hranijo z zgodovinskimi miti, pri teh je prisotna nevarnost, da bi
nostalgija nadomestila iskanje poti za zadovoljitev materialnih potreb obuboæanega
in zatrtega prebivalstva. Vrnitev k starim modelom druæbenih odnosov
in sistemom produkcije se vcepi kot reπitev v nekem svetu, ki se je spremenil.
»etudi je za njimi cikel starodavnih mobilizacij, pa se je Lakandonska skupnost
precej oddaljila od zagovarjanja in abstraktne zaπËite tradicije. Je preprost in
odkritosrËen izraz neke drugaËne modernizacije.
Prevedla Nina Brezovar