ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija
188
Veliko kmeËkih organizacij in staroselskih skupnosti v Chiapasu je v preteklosti
poskuπalo veË razliËnih poti razvoja. Pospeπevali so programe zdravstva in
izobrazbe, oblikovali podeæelska podjetja, da bi nadzorovali produkcijo, trgovino,
usposabljanje, preskrbo in zadolæevanje. VeËina jih je iskala vladno podporo, da
bi to uresniËila, nekatere izmed njih so pridobile finanËno pomoË mednarodnih
kooperacij, nekaj pa jih je poskuπalo vzporedno voditi veË teh aktivnosti.
Rezultati so bili razliËni. VeËina je imela moænost narediti samo eno stvar v
doloËenem Ëasu. Drugi so se prepirali in razcepili, veliko veË pa so jih prevzeli
vlada in strankarski politiki.
Pri zapatistiËni pobudi je najbolj opazno, da se simultano razvija v skupnostih,
obËinah in regijah v integralni obliki. Zajame tako sanitarne aspekte kot
tudi pedagoπke in proizvodne. »e se posvetijo eni aktivnosti, jih to ne onesposobi,
da bi zanemarili druge. Pridobili so si najbolj napredne izkuπnje v vsakem
izmed razliËnih akcijskih taborov, v katere se usmerjajo in jih v veliko pogledih
povzemajo.
Ta laboratorij gre v drugo smer kot politika, ki ji sledi veËinski del levice, ki
z meπanjem javnega in dræavnega povzroËi, da teæa graditve mreæ socialne varnosti
pade izkljuËno na dræavo. DrastiËno tudi nasprotuje podjetniπki viziji, ki
pravi, da je druæbena blaginja izkljuËno individualna domena, ali pa kveËjemu
domena usmiljenja in Ëlovekoljubja. ZapatistiËna samouprava deluje kot osnova
vrednot skupnosti, ki temelji na sodelovanju in solidarnosti.
Napredek, ki se ustvarja, je zasnovan na lastnih moËeh, raËuna na solidarnost
prebivalcev in kolektivov iz πtevilnih delov sveta, zavraËa pa vladno pomoË.
Je nekakπen izraz bogastva revπËine. Velika koliËina sredstev se lahko mobilizira.
Ni pomembno, kako negotov je materialni poloæaj prebivalstva; kadar
ljudstva vzamejo prihodnost v svoje roke, zberejo moË v svoji identiteti in delujejo
organizirano, disciplinirano, inteligentno in velikoduπno. »eprav revπËina
obstaja, je njihovo obzorje æivljenja drugaËno.
V nasprotju s teænjo, ki je Ëedalje bolj prisotna v nevladnih fundacijah in
organizacijah, da pogojujejo finanËno pomoË, kjer donatorji sprejmejo razpored
prioritet darovancem, pa so ljudstva v uporu tista, ki odloËijo, kaj se dela
in kako se mora narediti. Ustvarjajo razvoj od spodaj. Sodelavci, tehniki in
strokovnjaki, ki sodelujejo, se zdruæujejo v projektu, definiranem v skupnostih
in ne od zunaj.
Tak razvoj je mogoË, ker so avtonomna ljudstva v svojem boju, svojem odporu
in v svojih æivljenjih drastiËno spremenila povezavo sil znotraj svojega okolja,
zadrug in regij. Izpeljali so agrarno reformo de facto in si postavili lastne avtoritete
in norme: vladajo sami sebi. Izpodrinili so upravljanje z njihovimi zadevami indijanskim
caciquom, dobiËkarjem, kojotom 5 in profesionalnim politikom. Samo z