ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

kot tudi z zdruæitvijo kljuËnih organizacij, kot sta ARIC-neodvisna in ARICuradna
pod progresivno usmeritvijo in izkljuËitvijo vladnih svetovalcev. Zaradi
zlomljenega starega ravnoteæja moËi in nezmoænosti paramilitarcev zaustaviti
rasti EZLN se je vlada odloËila “udariti po mizi” in na novo razporediti svoje
Ëete, da bi se Ëutila njihova moË.
Konec koncev, vladni policijsko-vojaπki napad proti zapatistiËnim avtonomnim
obËinam ni imela ‡ pa Ëeprav ne zaradi taktiËnih napak ‡ moænosti iz
istega razloga kot polomija Napoleonovega napada na Moskvo: teæiπËe obrambe
je na drugi strani. V primeru zapatistov se nahaja v uporniπkih skupnostih,
po sploπnem mnenju na isti naËin, kot v Rusiji ni bilo v prestolnici, paË pa v
notranjosti dræave.
Vojaπka premoË vlade je bila oËitna, ampak moË moËnejπega ni nujno proporcionalna
πibkosti bolj πibkega. Zmotili so se, saj so pozabili, da tisti, ki se
brani, narekuje zakone vojni. Pobuda v Ëasu pripada tistemu, ki preraËuna, kdaj
odgovoriti. Poleg tega niso napadli samo EZLN, paË pa πiroko koalicijo skupnostnih
sil, ki dvigajo zgodovinske zahteve. Strateπki razlog je bil proti napadalcu.
Vlada je imela moË, da uniËi male koËe, v katerih uradujejo obËinski zapatistiËni
oblastniki, ali zapre nekatere njihove voditelje, ni pa bila zmoæna
razrahljati upora, saj se ta rodi in se reproducira na drugih tleh, na tleh vasi in
razπirjenih druæin, ki jih integrirajo. Ni bila zmoæna tudi zato, ker bi morala pla-
Ëati ogromno ceno zagovarjanju legitimnosti pred javnim mnenjem.
RAZVOJ OD SPODAJ
Zamegljena zaradi prepirov nacionalnega politiËnega razreda graditev avtonomije
v Chiapasu prinaπa pomembne izkuπnje za prenovo Mehike od spodaj.
V praksi se, brez teænje po neki hipotetiËni prihodnosti, æe gradi neka drugaËna
prihodnost.
ZapatistiËna ljudstva ne samo, da reËejo, kaj hoËejo, paË pa tudi iz dneva v
dan gradijo tisto, kar hoËejo doseËi. V nasprotnem toku producirajo in reproducirajo
druæbo, drugaËno od tiste, ki obstaja v preostalih delih dræave, in drugaËno
od njihove prejπne druæbe. Postavljajo πole, klinike, trgovine in zadruge.
Videti je, da izkuπnja zdruæi najboljπe izmed staroselskih tradicij; sodelovanje,
skupnost, solidarnost, ne da bi se odrekli znanosti in tehnologiji, ki sta jim
v pomoË pri uresniËevanju njihovih potreb. Nostalgija po izgubljenem ne nadomesti
iskanja poti za razreπitev potreb prebivalstva. Na novo izumljajo tradicijo,
izbirajo znanja, ki jim omogoËajo razcvet kot ljudstvom. Na primer, raje
kot loËevanje pradavnega zeliπËarstva in sodobne medicine izberejo oboje.
Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija
187