ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija
184
vodstvi ali na nasvete starejπih, prepletajoË to novo in tisto stoletno, prenavljajoË
naËin upoπtevanja in nanaπanja uporabe in navad, ki so zakonita norma
v staroselskih skupnostih. Med njihovimi pristojnostmi se znajdejo tiste, ki so
povezane s sodstvom, podroËjem poljedelstva, zdravstva, πolstva in vkljuËno s
civilnim registrom (register rojstev, smrti in porok). Od sedaj bo njegova odgovornost
zelo pomemben del odnosov med skupnostmi v uporu in nacionalno in
mednarodno civilno druæbo.
Govori se torej o ambicioznem koraku za graditev institucij samovlade in ustanovitve
nekega alternativnega pravnega normativa, ki so osrednje komponente
kateregakoli avtonomnega projekta. Korak, ki jasno ponazori naravo in
globino obstojeËega konflikta med dræavo in staroselskimi ljudstvi, kot tudi neizmerno
kratkovidnost politiËnega razreda pri obravnavi tega problema.
Preobrat na bolje glede staroselske avtonomije in klic po dræavljanski nepokorπËini
sta za mehiπki politiËni razred izzivanje. Izzivanje, ki oËitno ustvarja
velikanski prepad, ki loËuje πiroke plasti svetovnega prebivalstva od institucionalne
politike. Izzivanje, ki bi moralo tudi opozarjati, kaj se zgodi, ko se globoko
zakoreninjeni problemi reπujejo le s kozmetiËnimi popravki.
OB»INE IN STAROSELSKA PRENOVA
V Mehiki se termin obËina 4 nanaπa tako na mesta kot tudi na ruralne predele.
Veliko obËin enakovredno vkljuËuje urbana srediπËa in male skupnosti znotraj
obdajajoËih ruralnih obmoËij. V njih se razvija moËna politiËna aktivnost.
»eprav je njihov izvor starejπi od preostalih instanc politiËne oblasti dræave,
obËina, obmoËna najmanjπa politiËno-administrativna enota, ni bila popolnoma
vkljuËena v mehiπki politiËni sistem do Ustave iz leta 1997.
Lokalna oblast in neodvisna obËina sta bili zahtevi ljudstva in ljudskega odpora
proti porfirizmu. V polni mehiπki revoluciji se je to izrazilo v zapatistiËnih
geslih, kot sta “Dol haciende, naj æivi ljudstvo!” in “Zemlje in svobode!” Ustavno
priznanje obËine je eno velikih zakonskih zmagoslavij zapatizma.
Pribliæno 28 odstotkov od 2436 obËin, ki obstajajo v Mehiki, ima preteæno
staroselsko prebivalstvo. Skoncentrirane so na jugu dræave, imajo kompleksen
odnos z institucijami javne administracije in so v dolgih letih zdruæile tradicionalne
oblike samovlade in udeleæbo skupnosti. V praksi ima ta sistem visoko
stopnjo politiËne avtonomije skupnosti, ki πele danes zaËenja postajati zakonsko
priznana.
4 Termin “municipio” smo slovenili z “obËina” ali pa ga pustili v izvirni πpanski obliki, ki dovoljuje izpeljanke,
npr. “municipalizem”. (op. ur.)