ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Temu laboratoriju novih druæbenih odnosov se ne da izogniti, obstaja kljub
sovraæni vojaπki prisotnosti, socialnim politikam, ki hoËejo zmanjπati druæbeno
uporniπko bazo in vladnim organizacijam, ki soobstajajo na istem obmoËju, v
katerem se razvijajo sveti dobrih vlad in avtonomne obËine.
Lakandonska skupnost obudi stara hrepenenja gibanj po samoemancipaciji:
osvoboditev mora biti delo njihovih imetnikov, ni jim treba imeti voditeljev
med svojim ljudstvom, druæbeni subjekti morajo imeti polno zmoænost odloËanja
o svoji usodi. Njihov obstoj ni izraz neke moralne nostalgije, paË pa æiv izraz
neke nove politike.
NOVI IN STARI ZAPATIZEM
Osmega avgusta leta 2003, na obletnico rojstva Emiliana Zapate, je staroselska
avtonomija naredila velik korak naprej. Koordinacija veË kot tridesetih
avtonomnih uporniπkih obËin in ustanovitev svetov dobre vlade (πkoljk) v petih
regijah, v katerih se razdeli obmoËje, ki ga nadzoruje EZLN. ZaËeli so boj
indijanskih ljudstev za njihovo priznanje z radikalno drugaËnim naËrtom, kot
smo ga poznali do tedaj.
Priznanje ljudstva in pravica do samoodloËbe in avtonomije kot izraz tega je
bil, æe od nekdaj dragoceno hrepenenje staroselskega prebivalstva. Ta zahteva,
ki jo je mehiπka dræava prviË priznala v Sporazumih iz San Andrésa, 16. februarja
leta 1996, je ostala neizpolnjena z nesreËno ustavno reformo, ki jo je leta
2001 odobril kongres. Z ustanovitvijo svetov dobrih vlad so zapatisti uresniËili
tako nacionalno æeljo staroselcev kot tudi kompromise, sprejete z vlado.
Neodvisna obËina je bila ena poglavitnih zahtev prvobitnega zapatizma, ki
so ga zaËeli kmetje, pomenila je zahtevo po vrnitvi zemlje in obmoËja, ki so jih
ogroæali tako liberalci kot konservativci. ObËine in povezava med njimi na regionalni
ravni so bile desetletja dolgo politiËni prostori, ki jih je veliko staroselskih
ljudstev uporabljalo, da bi ohranilo pri æivljenju svoje normativne sisteme,
tradicionalne volitve svojih voditeljev in kulturno identiteto. V praksi je
to povzroËilo, da so vladne institucije dobile “hibridno” funkcijo: pol ustavno
in pol staroselsko.
Avtonomne obËine in sveti dobre vlade ponovno prevzamejo ti dve tradiciji
in zgodovinski praksi ter ju prenovijo z izkuπnjami in vizijo zapatistiËnega
sveta. Sta ideal in realnost obenem. ©koljke so torej neka institucija in zasnova
drugaËne druæbe hkrati.
Izbrani zastopniki za svete dobre vlade bodo imeli obπirne, v osnovi jasno
doloËene naloge in jih bodo odpoklicali, Ëe ne bodo izpolnili, kar je bilo odlo-
Ëeno na skupπËini. RaËunali bodo tudi na sodelovanje med tradicionalnimi
Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija
183