ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija
182
Ni prviË v zgodovini Chiapasa, da se v velikih staroselskih vstajah polaπËajo
institucij, reformirajo verske dejavnosti, ustanavljajo nove politiËne centre,
odprejo trge, nadzorujejo izmenjave med skupnostmi in oblikujejo nove oblasti.
Izraæeni v verskem jeziku so v letih 1712 in 1869 na obmoËju Viπavja nastajali
veliki upori proti kolonialnim silam, ki so bili odgovor na pretirano izkoriπËanje,
ki je razbilo njihovo druæbo ter povzroËilo nestabilnost in pomanjkanje.
V nasprotju s temi starimi upori pa sedaj tisti, ki izraæa trpljenje in zahteve
skupnosti, ni prerok, temveË mreæa laiËnih politiËnih institucij: samoorganizirano
ljudstvo. Medtem ko so bili v Cancucu in Chamuli podoba Presvete Device
in trije govoreËi kamni obsidijana tisti, ki so prenaπali sporoËila, ki so za-
Ërtali kolektivne cilje in bili mediji, ki jim je treba zadostiti, so leta 2004
staroselci sami tisti, ki doloËajo svojo misijo in naËine, kako jo bodo izvedli.
Vstaja leta 1994, ki izhaja iz Lakandonske skupnosti, napreduje z uresniËevanjem
idealov osvobodilnih gibanj: odprava profesionalnih funkcij, rotacija
javnih funkcionarjev in zavraËanje ideje, po kateri vladna administracija lahko
pripade samo strokovnjakom. Neizogibna kompleksnost modernega æivljenja
in zahteva po politiËnem posredniπtvu nista temu laboratoriju novih druæbenih
odnosov onemogoËili, da bi nadaljeval z delovanjem.
Chiapaπka izkuπnja samoupravljanja je hitro presegla nacionalne meje, v katere
se zateka levica, da bi se od tam umestila v globalno perspektivo. Po Leer
un video je πkoljke 3 v enem letu obiskalo veliko posameznikov in posameznic iz
43 dræav, mnogi od njih so bili aktivno vpleteni v naloge, ki presegajo solidarnost.
Tja ne gredo samo pomagat, ampak zaËasno æivet neko drugaËno æivljenje.
Njihovo udeleæevanje se ne rodi samo iz æelje pomagati tistim, ki so nezaπ-
Ëiteni, paË pa iz njihove æelje, da bi bili del nekega procesa samoemancipacije.
Za tiste, ki jim pridejo pomagat, uporniπki staroselci niso ærtve, temveË akterji
velike epopeje, s katerimi æelijo sodelovati.
Medtem ko je, kot poudarja Eugenio del Rio (Poder politico y participacion popular),
“to, kar je storila levica, bilo predati Dræavi odgovornost solidarnostne
dejavnosti in zahtevati od nje, da jo ustrezno prevzame”, pa je Lakandonska
skupnost prebudila staro socialistiËno zahtevo po prenovi druæbe poËez, od
zdruæenja spodaj do planetarne lestvice, in s tem pospeπila sveæo in uËinkovito
horizontalno solidarnost.
To uvajanje avtonomije ne poteka z niË veË legalnega pokritja kot je tisto,
ki izhaja iz sporazumov iz San Andrésa. Avtonomija se v tem primeru ne rodi
iz nekega pravnega dekreta, paË pa iz pripravljenosti in odloËitve tistih, ki jo izvajajo
v nepokorπËini. Ni nek reæim, temveË praksa.
3 Od avgusta 2004 je bilo na uporniπkih zapatistiËnih ozemljih ustanovljenih pet πkoljk, ki so prostori za sre-
Ëevanje in izmenjavo politiËnih idej staroselskih skupnosti, pa tudi mednarodnih podpornih mreæ. (op. ur.)