ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Marta GregorËiË: Caracol ‡ pu’y ‡ πkoljka
134
Marta GregorËiË
Caracol ‡ pu’y ‡ πkoljka
Nekaj znaËilnosti organiziranja, razvoja, boja
in izobraæevanja v zapatistiËnih skupnostih
Tu pravijo, da najstarejπi govorijo, da so jim drugi pred njimi povedali, da so prvi
na teh poboËjih zelo spoπtovali obliko πkoljke. Pravijo, da pravijo, da so jim povedali,
da πkoljka pomeni vstop v srce. In pravijo, da pravijo, da so jim povedali, da πkoljka
hkrati pomeni slovo srca, da bi hodil po svetu, kot so prvi poimenovali æivljenje. In ne
le to. Pravijo, da pravijo, da so jim povedali, da se je s πkoljko klicalo kolektiv, da bi
πla beseda od enega k drugemu in da bi bil dogovor sklenjen. Prav tako pravijo, da
pravijo, da so jim povedali, da je πkoljka pomagala uπesu, da bi sliπalo najbolj oddaljeno
besedo. Tako pravijo, da pravijo, da so jim povedali. Jaz ne vem. Stopam s tabo,
z roko v roki in ti kaæem, kar vidi moje uho in sliπijo moje oËi. In vidim in sliπim
πkoljko, pu’y, kot ji pravijo v tukajπnjem jeziku. 1
Tako zapatisti, staroselci, ljudstva Majev v Lakandonskem pragozdu opisujejo
nastanek, delovanje in pomen petih πkoljk, ki so zaæivele med 8. in 10. avgustom
2003, kjer ‡ obmoËje in prostor organiziranja ‡ upornice in uporniki
koordinirajo uresniËevanje drugaËne sedanjosti in prihodnosti, veæo za vstop v
novo Mehiko in nov svet: La Realidad ali Madre de los caracoles del mar de nuestros
sueños (Mati πkoljk morja naπih sanj), Oventik ali Resistencia y Rebeldia
por la humanidad (Odpor in upor za Ëloveπtvo), La Garrucha ali Resistencia hacia
un nuevo amanecer (Upor k novemu svitu), La Morelija ali Torbellino de nuestras
palabras (Vrtinec naπih besed), Roberto Barrios ali El caracol que habla para
todos (©koljka, ki govori za vse).
Zapatisti so se vse od vstaje 1. januarja 1994 trudili spremeniti vsakdanjo
realnost vasi na vzhodu Chiapasa, kjer se ljudje, poleg represije korporacijskih
in transnacionalnih institucij kapitala, nenehno sooËajo z militarizacijo,
nasilnim izseljevanjem in preseljevanjem zaradi interesov korporativnega kapitala
(predvsem ZDA ter tudi Francije in ©panije), s poskusi privatizacije
1 Subcomandante Insurgente Marcos, Mehika, julij 2003, dostopno na www.dostje.org.