ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
102
Bolivarijanski krogi so skupine, ki na lokalni ravni prevzemajo socialne in kulturne
naloge. Vendar se od navadnih druæbenih organizacij razlikujejo po tem,
da se zavzemajo za politiËno in ideoloπko samoizobraæevanje, katerega namen
je obramba in poglobitev procesa. Iz teh razlogov skuπajo krogi v predelih, kjer
so dejavni (soseske, delavci in delavke, πtudenti in πtudentke, intelektualci in
intelektualke, æenske, uliËni prodajalci itn.), spodbujati samoorganizacijo in
participacijo. Krogi, v katerih je organiziran pribliæno poltretji milijon venezuelskega
prebivalstva, podpirajo bolivarijanski proces, vendar niso vezani niti na
vlado niti na stranke, niti jih vlada ali stranke ne morejo ustanoviti. Najmanj
sedem oseb lahko v vsakem trenutku ustanovi bolivarijanski krog, pod pogojem,
da so njegovi cilji in naËin delovanja v skladu s statutom.
Izjemno organizacijsko moË so od leta 2003 naprej razvile tudi razliËne naloge
oziroma na doloËene cilje usmerjeni naËrti, ki jih izvaja vlada. Tisto, kar
doslej (v takπnem obsegu) ni povsem uspelo baziËnim organizacijam, torej masovna
organizacija baze, so izpolnili Barrio adentro (program, v katerem je
10.000 kubanskih zdravnikov in zdravnic izvajalo brezplaËno zdravstveno oskrbo
v revnih mestnih Ëetrtih in marginaliziranih regijah in ki ga podpirajo “odbori
za zdravje”), misión Robinson (1. faza: opismenjevanje, 2. faza: zakljuËek osnovne
πole; do marca 2004 se je opismenilo veË kot milijon ljudi), misión Ribas
(srednja πola), misión Sucre (viπja πola) in πtevilni drugi. Naloge so na pobudo
predsedstva nastale kot samostojne institucije, kar nakazuje, da delo ministrstev
ni pravilno delovalo. Za naloge se je prijavilo na stotisoËe prostovoljcev (ki
so prejeli odπkodnino za porabljena sredstva). Organizirali so nalogo, se pridruæili
baziËnim organizacijam ali oblikovali bolivarijanski krog.
KORPORATIVIZEM VS. AVTONOMIJA NA PRIMERU SINDIKATOV
Sindikalno zdruæenje CTV se je πirilo v zavezniπtvu z AD. Vodstvo CTV je
dobilo poloæaje in poslanske sedeæe, banka CTV pa je prejela finanËno moË. V
zameno je CTV v tradicionalnih sektorjih ohranjalo mir. Vendar je, kot posledica
neoliberalnih politik, naraπËajoËa informalizacija trga delovne sile ‡ deleæ
zaposlenih v neformalnem sektorju je iz 34 % leta 1980 (Roberts, 2003: 81) narasel
na 56 % leta 1989. (Márquez, 2003: 264) Podpora CTV neoliberalnim
politikam je pripeljala do tega, da se je sindikalna organiziranost zmanjπala iz
26,4 % leta 1988 na 13,5 % leta 1995. (Roberts, 2003: 82)
V volilni kampanji je Chávez vehementno napadel CTV, kasneje pa je prepreËil
nadaljevanje korporativistiËnega modela. V zameno se je vodstvo CTV
osredotoËalo na opozicijo Chávezu. In vendar πtevilni neodvisni sindikati niso
hoteli zapustiti CTV. Sumili so, da je Chávezov cilj ustanovitev zveze sindika-