ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

macijsko gibanje brez Cháveza ne bi moglo razviti svoje moËi v obsegu, ki ga
ima danes. Poudarja izstopajoËo vlogo Cháveza, ki mu je, v nasprotju z levico,
uspelo obuboæane mnoæice integrirati v transformacijski politiËni projekt. Chávezu
uspeva neposredna komunikacija z razprπenimi mnoæicami, ki zaradi zahtev
neoliberalizma po razdrobljenosti in individualiziranosti nima organizacijske
povezave. Hkrati za vse sodelujoËe pri procesu pomeni integrativni element
in predstavlja zagotovilo za nenehno vkljuËenost druæbenih gibanj, saj gradi
ravnoteæje s tradicionalnimi praksami v vladi sodelujoËih strank. Predvsem
pred udarom je πlo za komunikacijo med Chávezom in mnoæicami, ki so v najboljπem
primeru zaupale zgolj lokalnim organizacijam, medtem ko je bil mobilizacijski
uËinek strank zanemarljiv.
MVR naj bi bilo volilno zavezniπtvo, katerega namen je obramba MBR-200,
toda po zmagi na volitvah ga je naposled nadomestilo. Vendar ni moglo razviti
participativnih mehanizmov niti poglabljati njihove vsebine. Hkrati pa se je
ob razliËnih priloænostih razkrila osupljiva sposobnost samoorganizacije. Prav
tako mnoæice Chávezu ne sledijo slepo. »e so mobilizacije pomembne, uspejo
zaradi nekakπne kolektivne inteligence in delujejo strateπko tudi brez vodstva.
Problem samoorganizacije, jedra bolivarijanskega procesa, leæi v desetletja
trajajoËi klientelistiËni, asistencialni in paternalistiËni strukturi. ©tevilni Venezuelci
in Venezuelke samih sebe ne dojemajo kot akterjev sprememb. (Márquez,
2003: 270) Hkrati pa je samoorganizacija osrednjega pomena za sodelovanje
pri vladnih programih, ki veËinoma gradijo na samoiniciativi
organiziranih ali organizirajoËih se skupin in Ëetrtnih skupnosti.
V asistencialni kulturi lahko iπËemo tudi vzroke, zakaj se je pravni okvir participacije
doslej uporabljal le v manjπi meri. Tako obstaja na primer tudi moænost
πirokega soodloËanja pri lokalnih politikah z mehanizmom lokalnih odborov
za javno naËrtovanje (CLPP). Dvajset odstotkov financ je celo zakonsko
predvidenih za projekte “organizirane lokalne civilne druæbe”. V resnici se to
odvija le v omejenem obsegu, saj se CLLP pogosto ne ustanavljajo ali pa ne delujejo.
Drugi primer se nanaπa na urbano zemljiπko lastnino, ki prebivalcem in
prebivalkam revnih Ëetrti omogoËa, da legalizirajo zemljo, na kateri æivijo. Edini
pogoj je ustanovitev lokalnega odbora za mestno zemljo, ki deluje kot posrednik.
Sicer je bilo v letu 2003 dodeljenih 38.000 naslovov (Gobierno, 2003:
74), vendar se v πtevilnih revnih predelih odbori πe niso izoblikovali.
Zaradi teh problematik so Chávez ter drugi aktivisti in aktivistke sredi leta
2001 lansirali bolivarijanski krog, “da bi “ljudstvo”, ki je “suvereno”, prenehalo
biti neorganizirana mnoæica, da ne bi bilo vezano na ideologijo ali na svojega
karizmatiËnega vodjo (Cháveza) v individualizirani obliki, skozi klientelistiËne
in populistiËne prakse ter priËakovanja.” (García-Guadilla, 2003: 247)
Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
101